Kako je prav? Najpomembneje/najpomembnejše pa je bilo, da smo se dobro razumeli.

Odgovor:

Sprašujete po presežniku načinovnega prislova pomembno.
Stopnjevanje prislovov je podobno kot pri pridevnikih: stopnjujemo tiste prislove, pri katerih je mogoče izraziti različno mero (hitro – hitreje, lepo – lepše, težko – težje/teže), večinoma pri prislovih načina. Pri obrazilni tvorbi primernika (obstaja še opisna, npr. čudno – bolj čudno) se zaradi različnih priponskih obrazil pojavlja vprašanje, ali so vse možnosti sistemsko ali normativno enakovredne. Pri presežniku je primerniški obliki dodano predponsko obrazilo naj-.

Toporišič se do vprašanja opredeli v slovnici z razlikovanjem med zbornim, knjižno pogovornim in neknjižno pogovornim.

Slovenska slovnica (1976, izd. 2004), str. 409:
Prislovi primerniške stopnje (in po njih tudi presežniške) so iz ustrezne stopnje pridevnika, imajo pa večinoma po dve obliki: eno enako obliki primernika (hujše, čistejše, višje), drugo, ki nima š za j (huje, čisteje) ali pa ne j za č ž š (više). V zbornem jeziku so bolj v rabi oblike brez š oz. j, v knjižnem in neknjižnem pogovornem jeziku pa narobe. V SSKJ se daje prednost oblikam nižje, višje, tišje, bolje.

Kljub temu pa se v pravopisnih pravilih 2001 odločijo za kompromisno rešitev in normativno izenačijo vse oblike.

Slovenski pravopis 2001 (člen 990):
Priponska obrazila za stopnjevanje pridevnikov
Prislovi iz primernikov so enaki obliki za srednji spol, če pa se končujejo na -jše, -šje, -žje, -čje, se zadnji soglasnik navadno lahko tudi izpušča: ljubeznivejše/ljubezniveje, slajše/slaje, nižje/niže, stilno globočje/globoče (vendar samo krajše, jačje).

To potrjuje tudi pogled v pravopisni slovar (SP 2001), ki kaže na dve enakovredni možnosti stopnjevanja.

SP 2001
pomémbno¹ nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́/ẹ̑; ẹ́/ẹ̑) ~ se držati; ~ preseči povprečje

Tako so pravilo interpretirali tudi kolegi v svetovalnici, ki so na vprašanje že izrecno odgovarjali pred leti, Prislov ali pridevnik: »pomembneje« ali »pomembnejše«?
Med dvojnicama torej ni prednostnega normativnega razmerja, opozorijo pa, da so oblike tipa pomembneje v knjižni slovenščini bolj ustaljene.

Temu splošnemu pravilu dodajmo vendarle sodobno opažanje, da v spontani jezikovni rabi povsem enakovredne dvojničnosti še vedno ne moremo potrditi. Morda zato, ker je pri pomembneje lažje razlikovati med pridevnikom in prislovom:

• pridevnik: Vprašanje varnosti je vse pomembnejše vprašanje za državljane po vsej Evropi.
• prislov: Številke so pomembne. A še pomembneje je tisto, kar stoji za njimi.

Drugo opažanje pa je, da dvojnice niso enako razporejene pri vseh prislovih, zato bi bilo treba slovnični opis posodobiti tudi v duhu ugotovitve, da pravila o enakovrednosti ne moremo uporabiti pri vsakem prislovu. Že primer z visoko – višje in više kaže, da je bolj razširjen primernik višje (višje ležeči kraji) kot pa više (više ležeči kraji).

To pomeni, da bi vam svetovali rabo oblike najpomembneje, ki je podprta s slovnično tradicijo in se potrjuje v sodobni rabi kot bolj nevtralna in razširjena:
Najpomembneje pa je bilo, da smo se dobro razumeli.

Helena Dobrovoljc (september 2026)