Kako se po predlogu Pravopisa 8.0 pravilno krajšajo ženske in moške oblike: z oklepajem, poševnico ali podčrtajem? Kdaj se pri zapisih, kot so učenec/-ka, učitelj/ica in delaven/-na, uporablja vezaj?

Odgovor:

Pravopis 8.0 v različici za javno razpravo za hkratno navajanje ženskih in moških oblik predvideva več načinov krajšanja, med ločili pa kot standardni možnosti kodificira oklepaj in poševnico. Tako se pri krajšanju uporabljajo zapisi, kot so:

• Mora biti pisatelj(ica) posebej nadarjen(a), da lahko svoje pero zastavi pisanju za mlado dušo?
• Vrstni red na stavnicah se spreminja iz ure v uro; to lahko pomeni, da bo zmagovalec(-ka) nekdo, ki tega niti sam ne pričakuje.

Oklepaj lahko v tem položaju nadomestimo tudi s poševnico.

Ženska oblika za spol je pisana z vezajem, kadar se priponsko obrazilo ne dodaja le osnovi, temveč gre za zamenjavo morfema, npr. učenec/-ka, delaven/-na in učenec(-ka), delaven(-na). (V revizijskem procesu smo bili opozorjeni tudi na zapise delaven/-vna, pri katerih je upoštevano krajšanje osnove, kar je smiselno še zlasti v takih primerih, ko je ženska oblika lahko razumljena različno: odločen/-na > odločna in odločena. Tak zapis je za zdaj tudi ena od možnosti.) Če se priponsko obrazilo osnovi samo dodaja, vezaja ne pišemo, npr. učitelj/ica, rojen/a in učitelj(ica), rojen(a).

Podčrtaj ima v Pravopisu 8.0 tehnično oziroma zapisovalno vlogo: uporablja se za nadomeščanje presledka, zlasti v zapisih, v katerih znak za presledek ni dovoljen ali mogoč, npr. v elektronskih naslovih (Jana_Novak@test.si), uporabniških imenih na družbenih omrežjih (@STA_novice) in v spletnih naslovih (http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo). Zlasti zaradi večje razvidnosti presledka se podčrtaj neobvezno uporablja tudi drugod, npr. v imenih računalniških map in datotek (Projekti_novo).

Neodvisno od pravopisne kodifikacije se podčrtaj v nekaterih okoljih pojavlja tudi kot sredstvo za zaznamovanje spolne nebinarnosti. Taka raba ni določena kot šolsko, uradno ali splošno knjižno ali nevtralno pravopisno sredstvo; v predlogu poglavja o ločilih je navedena samo v t. i. stilno-pojasnjevalnem razdelku.
Morebitne pripombe glede takih zapisov bodo obravnavane v okviru rednega revizijskega postopka, vendar trenutno pravopisna pravila podčrtaja ne določajo kot standardnega ločila za krajšanje oblik po spolu. Povedano drugače: podčrtaj se pojavlja kot ena izmed praks zapisovanja spolno nevtralnega jezika v posameznih skupnostih ali okoljih, ni pa ga mogoče obravnavati kot kodificirano rešitev za splošni knjižni jezik.

Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (julij 2026)