Sem že precej star in večino mojega življenja smo glagol 'koristiti' uporabljali v prvem ali drugem pomenu, navedenem v zadnji izdaji SSKJ, tretji pomen pa je bil prepovedan, ker gre za srbizem oziroma srbsko besedo, ki v slovenščini pomeni nekaj drugega kot v srbščini (mislim, da so prevajalci takšne besede imenovali 'lažne prijateljice').
Z invazijo srbščine v slovenščino zdaj ta pomen ni več prepovedan, ampak samo 'neustaljen', karkoli že to pomeni. V naslednji izdaji bo najbrž že preferiran.
Kaj lahko Slovenci sploh še storimo za ohranitev slovenščine? V nekaj letih bo verjetno srbščina že uradni jezik Slovenije.

Odgovor:

Glagol koristiti ima – kot kažejo slovarski opisi (gl. SSKJ) – v slovenščini več pomenov, ki se razlikujejo tudi po skladenjskih zgradbah, v katerih nastopa.

1. koristiti komu/čemu – prinašati prinašati korist, ugodnost, dobrobit komu/čemu
   kdo/kaj koristi komu/čemu – »prejemnik« koristi je v dajalniku

Zgledi: Hoja koristi zdravju, Maji koristi jutranji sprehod, Koristi mu, če se naspi, To koristi telesu, organizmu, razvoju, bolniku, državi, ugledu, koži …

2. koristiti komu/čemu – delati, da ima kdo od česa ugodnost, korist; biti koristen
   Glagol je pogosto uporabljen splošno, lahko tudi neosebno oziroma brezosebno, zlasti kadar je vsebina izražena s stavkom.

Zgledi: Hoja koristi, Koristi, če veliko hodiš

3. koristiti kaj – uporabljati, izkoriščati, uveljavljati
   kdo/kaj koristi kaj – »prejemnik« koristi je v tožniku
   V tej rabi je predmet v tožilniku.

Zgledi: koristiti dopust, premor, ugodnost, storitev

Raba glagola koristiti s tožnikom je v slovenski normativni tradiciji dolgo veljala za nezaželen oziroma odsvetovan pojav. Glagol koristiti je bil v tej zgradbi razumljen kot kalk oziroma posledica stika z južnoslovanskimi jeziki, zato so priročniki 20. stoletja namesto koristiti kaj usmerjali k uporabljati, izkoriščati, uveljavljati kaj ipd.

Tudi Slovenski pravopis 2001 zgradbo, ki jo sicer izrecno prikazuje s predmetom v dajalniku – koristiti kaj, vrednoti kot neprimerno za knjižni jezik, v ponazorilo pa navaja zglede koristiti dopust (= biti na dopustu), koristiti olajšave (= prejemati, dobiti); koristiti železnico (= uporabljati):

korístiti -im nedov. koríščen -a; koríščenje (í ȋ; ȋ) komu/čemu Kar enemu ~i, drugemu škoduje; koristiti za kaj Telesne vaje ~ijo ~ krepitev organizma; ● koristiti kaj ~ letni dopust biti na letnem dopustu; ~ olajšave na železnici dobiti, prejemati; Za prevoz ~ijo železnico uporabljajo

Od teh priročnikov nekoliko odstopa Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ). Prva izdaja (1971–1990) z oznako »neustaljeno« opozarja na razširjenost zgradbe koristiti + tožilnik, ki jo uporabniki »kljub prepovedim uporabljajo«. Morda je z današnjega vidika zanimivo to, da je SSKJ slovnično-skladenjski opis pojavov puščal ob strani, čeprav bi uporabniku ločnica med dajalniško in tožilniško vezavo lahko pomagala pri razumevanju normativne prepovedi. V drugi izdaji SSKJ (2014) je bila zaradi odločitve, da se normativna oznaka »neustaljeno« opusti, tudi pri tretjem pomenu glagola koristiti ta oznaka opuščena. Nadomešča jo usmeritev k dvema nadrejenima sopomenkama oz. pomensko ustreznejšima oz. nevtralnima glagoloma – uporabljati in izkoriščati.
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov Andreje Žele (tiskana izdaja 2008, spletna izdaja 2018) glagol koristiti v vezavi s tožilniškim predmetom uvršča med neknjižno pogovorne zgradbe. V uvodu je tudi zapisano, da je slovar mogoče uporabljati kot »informativno-normativni vodnik«.

Torej, čeprav se zdi, da je s SSKJ 2014 prišlo do normativne nevtralizacije, spletna izdaja vezljivostnega slovarja zgradbo koristiti kaj uvršča med neknjižne.

Raziskava sodobne rabe med strokovnjaki

Približno desetletje po teh odločitvah leksikografov je smiselno preveriti, kako je z zgradbo koristiti + tožilnik v sodobnih besedilih in kako ta glagol v vezavi s predmetom v tožilniku obravnavajo tisti, ki se z jezikom ukvarjajo, zlasti slovenski jezikoslovci, lektorji in predavatelji.

O treh povedih

• Med bivanjem v hotelu lahko gostje koristijo kopanje v Zdravilišču Radenci.
• Dopust koristimo vedno avgusta.
• Koristili bomo sredstva iz evropskega mehanizma.

smo povprašali 78 jezikoslovcev in jezikoslovk ter pridobili 45 odgovorov, ki so pokazali, da se razmerje do zgradbe koristiti kaj spreminja.

Rezultati
Več kot polovica vprašanih zvezo uporablja vsaj v pogovornem jeziku, približno tretjina pa tudi v knjižnem jeziku.

Pri presoji besedil drugih je le manjši del vprašanih zvezo označil za napako, ki jo je treba vedno odpraviti. Najpogostejše je stališče, da gre za slogovno zaznamovano, vendar v nekaterih ustaljenih zvezah že sprejemljivo rabo. To velja zlasti za besedila podjetij, letna poročila, kadrovsko-pravne oziroma organizacijske kontekste. Ena od vprašanih lektoric posebej omenja, da se zveza koristiti dopust/nadure pogosto uporablja v besedilih podjetij in da naročniki takih popravkov včasih ne sprejemajo radi.
_{Opomba: Več jezikoslovcev in lektorjev je svojo odločitev tudi pojasnilo. Pojasnila bodo predstavljena v razširjenem znanstvenem prispevku.}

Zato je pri lektorskem poseganju smiselno upoštevati stopnjo formalnosti besedila, področje rabe in ustaljenost posamezne zveze. Za skrben knjižni jezik še vedno velja, da je priporočljivo uporabljati zveze kot izrabiti dopust, uporabiti sredstva, uporabljati storitve.

Prikaz rezultatov ankete v preglednici:

Helena Dobrovoljc (avgust 2026)