Pisanje imen izdelkov in znamk ter vprašanje velike začetnice in živosti

Moderator

Vprašanje:

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windows explorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodel konjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Odgovor:

1. Pisanje imen izdelkov in znamk

Imena izdelkov in znamke so se glede na prikaz v pravopisnih pravilih aktualnega pravopisa precej razširila, kar sestavljavci novih pravopisnih pravil, sestavljavci slovarja in tudi sodelavci svetovalnice pogosto poudarjamo. Kako se bo ob poplavi teh izrazov in možnosti odločila Pravopisna komisija pri SAZU, bi bilo glede na proces prenove pravil, ki ima več postaj – (a) predlog; (b) strokovna razprava; (c) javna razprava – v tem trenutku preuranjeno napovedovati.

Sicer smo na vprašanje o pisanju znamk in poimenovanjih izdelkov že večkrat odgovorili:

Jezikoslovci, ki smo se z vprašanjem ukvarjali, opozarjamo, da so znamke pogosto večdenotativna imena, zato moramo ločevati med znamko, izdelkom, podjetjem, ustanoviteljem itd.

Pisanje avtomobilskih znamk sodi med najzgodneje evidentirane normativne zadrege. Opažamo pa, da pisci prepoznajo različne položaje rabe.

(a) Kadar govorimo o izdelku, katerega poimenovanje je prekrivno z znamko, potem je raba male začetnice lahko povsem upravičena:

Nova paleta vaših vozil je po obliki in nekaterih notranjih rešitvah ponovno postala očem bolj všečna in prepoznavna, kot je to za citroene veljalo že v prihodnosti.
Tako vozniki kot policisti so posumili, da za volanom citroena sedi pijani voznik.

(b) Pisci pogosto želijo izpostaviti zapis znamke in tipa vozila:

Šestkratni svetovni prvak Francoz Sebastien Loeb (Citroen C4) je zmagovalec relija po Nemčiji.

(c) Značilno stvarno ime je ime podjetja, zato pisanje velike začetnice navadno sploh ni vprašljivo:

Nova pogodba med Cimosom in Citroenom bo začela veljati 1. septembra.
Tako kot Citroen je danes tudi Ford predstavil WRC dirkalnik za sezono 2011.

Seveda se vsaka skupina industrijskih izdelkov in znamk nekoliko razlikuje. Tako je tudi z mobilno telefonijo. Če npr. zasledujemo po gradivu kolokabilnost zveze telefoniram z, ugotovimo, da v rabi ni zvez kot telefoniram s samsungom/Samsungom, temveč se glagol najpogosteje veže z orodnikom samostalnikov oz. zvez: mobilni telefon, slušalka, mobitel, mobilnik, prenosnik, mobi, handy, mobilec … Torej glagol telefonirati uporabljamo najpogosteje s samostalnikom za opredelitev vrste komunikacijskega sredstva. Še natančnejše poizvedbe po gradivu kažejo na zgradbe tipa uporabljam aparat Blackberry, kjer je znamka uporabljena v značilni imenski poziciji (v vlogi imenovalnega prilastka).

Težko bi trdili, da se v knjižnem jeziku pojavljajo velika odstopanja od nakazanega razmerja: vrsta, tip, izdelek (mala začetnica) – znamka (velika začetnica). Res pa je, da gre pri časopisnih hišah pogosto za načelne odločitve lektorjev, ki se prej odločijo za malo kot za veliko začetnico. O tem priča delež zapisov iz časnika Delo v korpusu Gigafida.

Nekoliko drugače je z imeni računalniških aplikacij, programov, omrežij … Ne glede na to, da so grafični logotipi teh imen pogosto zapisani s samimi malimi črkami (npr. pri Twitterju in Facebooku), gre za tržno blago, za izdelke z natančno določenimi specifikami, ki nimajo generične rabe. Uporabljati besedo generično (vrstno), bi torej povzročilo, da bi z malo začetnico ali podomačeno zapisano besedo facebook/fejsbuk v izjavi Podjetje so predstavili na facebooku/fejsbuku razumeli v pomenu ‘splet oz. katerem koli družbeno omrežje‘ oziroma ‘podjetje so predstavili na spletu‘. Pa seveda ni tako. Uporabniki Facebooka bi mi zagotovo pritrdili.

Drugo je nestandardna raba, ki verjetno ne potrebuje institucionalnega usmerjanja in kjer so uporabniki »osvobojeni« uporabe pravil in seveda tudi prevzemajo odgovornost za morebitno nerazumevanje:

Torej vzemite si čas in se mi pridružite na fejsu in povejte, če si tudi vi menite da naj država dela za ljudi .. BIL BI ŽE ČAS!

Fejs in fejsbuk/Fejsbuk torej niso imena razširjenega omrežja, temveč pogovorni sinonimi, rabljeni največkrat v nestandardnih oblikah sporazumevanja. Gre za drugačno posebnost kot v primerih bolonja ali šengen/schengen, kjer so izrazi izgubili imensko funkcijo in pridobili nove pomene: ‘študijska prenova’ in ‘evropsko mejno območje’.

Pri imenih vin je nekaj več zadreg, saj predstavljajo v zadnjem času ta pomembno tržno blago, ki ga vinogradniki želijo zaščititi. Pri vinih se zato pojavljajo dodatki k imenom, npr. Cviček PTP (priznano tradicionalno poimenovanje). Ta oznaka zagotavlja tudi geografsko zaščito, sortni izbor, enološke postopke, kakovost idr. Kadar govorimo o cvičku, teranu, rebuli, jeruzalemčanu … kot vrsti vina, potem uporabljamo malo začetnico. Uporaba velike začetnice in pripadajoče kratice je vezana na položaje oz. žanre, kjer je to nujno potrebno:

Spremljanje nekaterih parametrov kakovosti in geografskega porekla vina Cviček PTP, s katerim bodo, v kolikor bo obrodil rezultate, zvišali kakovost, zaščito pridelave cvička in geografsko poreklo.

Posebna skupina so imena zdravil: ti so industrijski izdelki z natanko določenim imenom, ki ga pišemo z veliko začetnico. Težko bi trdili, da je pisanje zdravil Lekadol in Aspirin z malo začetnico uveljavljen način pisanja, je pa res, da se v omenjenih medijih lektorji načelno izogibajo rabe velike začetnice pri veliko skupinah stvarnih imen, kar daje neustrezno predstavo o realni rabi.

Nekatera starejša zdravila so zaradi dlje časa trajajoče rabe dobila pomen ‘protibolečinsko sredstvo’ (… ali bo kdaj obstajal aspirin zoper manipulacijo? (Šteger, 1999)) ali ‘sredstvo za pomiritev’ (Država na pomirjevalih ne more funkcionirati – zamislite si vlado, ali poslance, ki pred vsako obravnavo kakšnega zakona pojedo kup apavrinov!). Vendar je raba male začetnice upravičena le v kontekstih, ki jih navajamo zgoraj, aliv neformalnih besedilih, leposlovju in podobno.

Pravopisni problem, ki ga navajate, pa je povezan z neustreznim pravopisnim pravilom (člen 109): »Imena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov pišemo z malo začetnico.«, ki ga bo treba spremeniti in prilagoditi realni jezikovni resničnosti.

Z malo začetnico je poleg zdravil v generični rabi upravičeno pisati le zdravilne učinkovine v zdravilih, npr. paracetamol, acetilsalicilna kislina, naproksen …

2. Navajate tudi primere, ko prihaja do metonimičnih zamenjav: npr. kadar ime osebe uporabimo, kadar govorimo o njegovi lastnini, izdelku. Taka raba je seveda nestandardna, pogovornega značaja, uporabljamo pa navadno veliko začetnico, pri čemer se ravnamo po pravilih SP 2001, kjer je v pravopisnem slovarju naveden zgled praktičnosporazumevalne rabe, namesto katere je priporočljivo rabiti polno izraženo besedno zvezo: kupiti Pleteršnika > Pleteršnikov slovar.

Pletêršnik -a m, oseb. i. (ȇ) |slovenski slovaropisec|; prakt.sp. kupiti ~a Pleteršnikov slovar

3. O uveljavljanju kategorije živosti smo v svetovalnici že pisali. Pomagajte si z naborom ključnih besed in z odgovorom, objavljenim na naslovu: Kdaj uveljavljati kategorijo živosti pri neživih samostalnikih?

Mislim, da se glede kategorije živosti v slovenščini ni dosti spremenilo. Še vedno veljajo pravila, ki jih lahko preberete v členu 789 v pravopisnih pravilih in ki opisujejo značilne skupine samostalnikov moškega spola, kjer uveljavljamo kategorijo živosti:

imena bitij: človek, rak, Štefan, Francoz, duh;
imena, ki so prvotno pomenila ali lahko pomenijo bitja, pa (zdaj) zaznamujejo npr. vina, napra- ve, klube, bolezni, zemljepisne oblike ipd.: vipavec, francoz, mariborčan, rak, Dedec;
nekatera druga imena, npr. kart, avtomobilov, gob ipd.: as, pik, golf, goban;
beseda duh v pomenu ’duševnost’;
tudi drugi samostalniki v otroškem govorjenju, prim. vzemi stolčka.

Glede na navedeno bi brez pomišljanja uvrstili v skupino »živih« samostalnikov še okostnjaka in robota … Razlog za to, da se kategorija živosti tako uspešno uveljavlja pri napravah, torej uporabljam meka, epla/apla/appla/Appla (= računalnik znamke Apple), je morda tudi zaradi lastnosti, ki jih našim napravam pripisujemo. Gre za proces poosebitve, robotizacije, človeškosti njihovega ravnanja naših naprav, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Prav tako je mogoče opaziti, da se v rabi pojavljajo človeška imena naprav (npr. ko določimo ime naprave, da se z njo lahko povežemo v omrežje). Ob tem pa je seveda uporaba kategorije živosti samoumevna. Pri samostalniku model bi bila nekoliko bolj pazljiva. Če ga uporabljamo v pomenu ‘kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi izstopa‘ (po SNB), ki se je uveljavil v zadnjem času, in še to v pogovornem jeziku, je kategorija živosti res izražena:

Na faksu vidiš modela, ki očitno kinka, ki je očitno na horsu, vendar se vsi, tako profesorji, njegovi kolegi s faksa in njegovi starši delajo, da tega ni.
... In vidiva modela, ki prodaja kobilice in ščurke in male črve.

Pri pomenih, ki jih navaja SSKJ, kategorija živosti ni izražena.

Helena Dobrovoljc (december 2015)