Svojilni pridevnik, izpeljan iz imena na končni govorjeni [c]

Moderator

Vprašanje:

Zanima me svojilni zaimek, izpeljan iz priimka Puc. V praksi se pojavljata obliki Pucov in Pucev. Kateri je pravilen? Svojilni zaimek imena Ahac pa je Ahačev. Torej Pučev?

Odgovor:

Pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen, ki se končajo na c, imamo že nekaj desetletij težave zaradi mešanje preglašenih in nepreglašenih obrazil. Kaj to pomeni? Da se v govorno in posledično pisni rabi pojavljata obe obliki svojilnega pridevnika, npr. Ahacov in Ahačev.

Razkorak med pogovornim jezikom in zapisom se vztrajno ohranja zlasti pri osebnih imenih, skrajšanih imenih, manj pri priimkih, kjer je tvorba po vzrocu Bajec Bajčev, Gubec Gubčev že povsem samoumevna. Pri izbranih imenih, pa tudi nekaterih redkih občnih besedah (bruc), se v pogovornem jeziku srečujemo z izbiro nepreglašenega pridevniškega obrazila -ov, ki se pogosto pojavlja tudi v pisanem jeziku:

Ahác Aháčev pogovorno pogosto Ahácov
Fránc Fránčev pogovorno pogosto Fráncov
Fríc Fríčev pogovorno pogosto Frícov
Jóc Jóčev pogovorno pogosto Jócov
Matíc Matíčev pogovorno pogosto Matícov
Rác Ráčev pogovorno pogosteje Rácov
brúc brúčev pogovorno pogosto brúcov, in še: brucovánje

Tudi priimek Puc Pučev (pogovorno Pucov) sodi v to skupino imen.

Omenimo še, da se v to skupino z neustaljeno oblikotvorno premeno uvrščajo tudi vsa imena, kjer je izglasje imena črkovno neslovensko, izgovorno pa [*c], enako kot pri zgoraj naštetih zgledih. Če pregledamo pravopisna priporočila v SP 2001, ugotovimo, da pravopis imena s tuječrkovnim izglasjem obravnava na tri načine:

1. Enako kot slovenska imena tipa Ahac (prid. Ahačev), pri čemer je končni soglasniški sklop bodisi nespremenjen ali pa dopušča popolnoma podomačeno različico, ki pa je v dejanski rabi izredno redka:

a) izglasje tz [c]

Cláusewitz -a [klau̯zevic] m s -em oseb. i. (ȃ) |pruski general|
Cláusewičev -a -o tudi Cláusewitzev -a -o [-čev-] (ȃ; ȃ)
Dímitz -a [ic] m z -em oseb. i. (ȋ) |slovenski zgodovinar|
Dímičev -a -o tudi Dímitzev -a -o [-čev-] (ȋ; ȋ)
Frítz -a [fric] m s -em oseb. i. (ȋ) |slovenski pesnik in dramatik|
Fríčev -a -o tudi Frítzev -a -o [-čev-] (ȋ; ȋ)
Hélmhóltz -a [holc] m s -em oseb. i. (ẹ̑ọ̑) |nemški fizik|
Hélmhólčev -a -o tudi Hélmhóltzev -a -o [-čev-] (ẹ̑ọ̑)
Hêrtz -a [herc] m s -em oseb. i. (ȇ) |nemška fizika|
Hêrčev -a -o tudi Hêrtzev -a -o [-čev-] (ȇ; ȇ)

b) izglasje z [c]

Leibniz -a [lájbnic] m z -em oseb. i. (ȃ) |nemški filozof|
Leibničev -a -o in Leibnizev -a -o [-čev-] (ȃ; ȃ)
Lórenz -a [nc] m z -em oseb. i. (ọ̑) |avstrijski zoolog in psiholog|
Lórenčev -a -o in Lórenzev -a -o [-nčev-] (ọ̑; ọ̑)
Fránz -a [nc] m s -em oseb. i. (ȃ) |slovenski arhitekt in scenograf|
Fránčev -a -o tudi Fránzev -a -o [čev-] (ȃ; ȃ)

2. enako kot pod 1, le da NE predvideva možnosti s črkovno podomačeno dvojnico:

Windischgrätz -a [víndišgréc] m z -em oseb. i. (ȋẹ̑) |avstrijski knez|
Windischgrätzev -a -o [-čev-] (ȋẹ̑)

3. dopušča v zapisu preglašeno možnost (Keatsev) in hkrati zapis z nepreglašenim pridevniškim obrazilom (Keatsov), v izgovoru pa zgolj preglašeno možnost ([kíčev-]):

Keats -a [kíc] m s -em/-om [em] oseb. i. (ȋ) |angleški pesnik|
Keatsev -a -o in Keatsov -a -o [-čev-] (ȋ; ȋ)

Zgolj pravopisni napaki bi pripisali dejstvo, da npr. ime Yeats ni obravnavano po istem vzorcu kot Keats:

Yeats -a [jêjts] m, oseb. i. (ȇ) |irski pesnik in dramatik|
Yeatsov -a -o (ȇ)

Pri prenovi pravopisnih pravil bo treba poenotiti zgoraj navedena tipa 1a in 1b, odpraviti neenotnost z navedenim pod tč. 2.

Helena Dobrovoljc (december 2015)