×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Navajanje zemljepisnih imen na dvojezičnih področjih

    zemljepisna imena
    dvojezičnost poševnica zemljepisna imena besedotvorje
    1
    1
    2209
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).


      Odgovor:

      Zapis dvo- in večjezičnih zemljepisnih imen je tudi stvar avtorjevega in urednikovega dogovora oz. siceršnje prakse v neki zbirki, hkrati pa je raba zapisa imena odvisna tudi od tega, v katerem jeziku je siceršnje besedilo napisano.

      Načeloma velja, da se na uradno dvojezičnih območjih imena (pogosto k dvo- ali večjezičnemu zapisu pripelje vsebinska tematika besedila, kadar npr. avtor želi poudariti, da imajo kraji, o katerih bo govora v nadaljevanju, večjezična poimenovanja) ob prvi omembi zapišejo v obeh (uradnih) jezikih, najpogosteje s poševnico, in sicer na prvem mestu v jeziku, v katerem je sicer napisano celotno besedilo, za poševnico oz. v oklepaju pa ime v drugem uradnem jeziku, npr. Trst/Trieste (če je že iz samega besedilo razvidno, da gre za uradno slovensko-italijansko dvojezično območje, sicer je treba to zraven povedati, npr. slo. Trst / it. Trieste). V nadaljnjem besedilu uporabljamo ali oba zapisa ali pa zaradi ekonomičnosti zgolj zapis v jeziku, v katerem je sicer zapisano celotno besedilo, npr.:

      • La Val Canale (sl. Kanalska dolina / ted. Kanaltal / friul. Valcjanal) si estende dal confine di Stato austriaco presso Thörl (sl. Vrata) fino al confine sloveno a Rateče e da Passo del Predil (sl. Predel / ted. Predil / friul. Predil) fino a Pontebba (sl. Tablja / ted. Pontafel / friul. Pontebe). Oltre a Pontebba, una località al confine tra il mondo slavo e germanico ...

      Kadar je celotno besedilo zapisano v tretjem jeziku, npr. v angleščini, se navadno na prvem mestu uporablja poimenovanje v jeziku besedila, če to obstaja, sicer pa v jeziku države, v kateri se naselje dejansko nahaja, npr.

      • The villages Ugovizza (Slo. Ukve / Ger. Uggowitz / Fur. Ugovitse), Camporosso (Slo. Žabnice / Ger. Seifnitz / Fur. Cjampros) and Valbruna (Slo. Ovčja vas, Ger. Wolfsbach / Fur. Valbrune) are examined ...

      Nataša Gliha Komac (december 2015)

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si