Zakaj na Obali ne marajo pravopisa?

Moderator

Vprašanje:

Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].

Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:

Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)

Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).

Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.

Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (Ivica – Ivičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.

Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?

Odgovor:

Na podobno vprašanje, kot je vaše, smo v svetovalnici pred krtakim izčrno odgovorili: Svojilni pridevnik, izpeljan iz imena na c, zato bom skušala povzeti bistvene ugotovitve, ki se nanašajo na vaše vprašanje.

Pravopisni predlogi tipa Tomičev

Poskus pravopisa, da se besedno izglasje, ki je zapisano s tujimi dvočrkji, posloveni pri tvorbi pridevnika, se očitno ni obnesel, saj se že več kot desetletje po normativni uveljavitvi tega pravila, raba ni nagnila v predlagano smer: namesto Clausewičev uporabljamo Clausewitzev, namesto Leibničev Leibnizev ipd. Podobno je tudi z imeni, kot sta Tomizza in Cavazza, kjer se namesto Tomičev in Cavačev res uporabljata Tomizzev in Cavazzev, kar bo treba v prihodnjem pravopisu spremeniti.

Priimki ob ženskih osebah

Pri priimkih, ki jih poznamo zlasti zaradi ženskih oseb (Baruca, Jurca, Fonda, Kobilca ...) ali izvirajo iz hrvaškega oz. srbskega okolja (Krleža, Sterija), se pojavljajo oblike pridevnika, tvorjenega z obrazilom -in. Slovenski pravopis 2001 pri ženskih imenih sicer ne prepoveduje take izbire, tj. zveze Kobilčine slike, opozarja pa, da je slogovno boljša rodilniška oblika: slike Ivane Kobilca. (Pri imenih Sterija in Krleža je možnost tvorbe pridevnika seveda le ena: Krležev in Sterijev.) Če gre za moškega, je pravilno le Baručev.

Prebivalska imena na Obali

Ne drži pa trditev, da je Izoljana za prebivalca Izole proglasil Slovenski pravopis 2001. Pravopisci so se pri vprašanjih stanovnikov/prebivalcev naslonili na leksikon Slovenska krajevna imena (SKI; CZ 1985), ki so ga pripravili F. Jakopin, T. Korošec, J. Rigler, R. Savnik in S. Suhadolnik na osnovi terenskih raziskav in starega krajevnega leksikona. Ob pripravi SP 2001 terenskih raziskav ni bilo, saj so pravopisci SKI upoštevali kot verodostojen vir tovrstnih podakov. Glede na gradivske možnosti, ki jih imamo na voljo danes, je res najbolj razširjeno prebivalsko ime Izolan, sledi Izolčan.
Kljub tej napaki je nezaupanje do standardizacijskih priročnikov neupravičeno, saj je naštete argumente lahko razumeti. Poleg tega tudi primorsko časopisje pravopisnega napotka ne upošteva in daje dovolj s tem dovolj močan signal o ustrezni rabi:

… je novinarki TV Slovenija Eugeniji Carl povedal očividec Izolan Milan
... Še ne 36-letni Izolan je v minuli sezoni igral v D-ligi za Pordenone in bil pravi steber njegove obrambe.*

Dodano v letu 2022:
Pri prenovi pravopisa bodo upoštevane tiste oblike prebivalskih imen, ki jih uporabljajo domačini. O tem tudi Metka Furlan v monografiji »Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji« (2016, str. 38):

Omenjena furlanska lastna imena goveda Padoàn, Polesàn, Trevisàn so iz toponimov Padova, Pola in Treviso tvorjena enako kot prebivalska imena teh krajev na -an, it. knjiž. -ano, prim. it. Isoláno ‘prebivalec Izole’ ← it. tpn Isola.

In še v opombi: Slovensko prebivalsko ime Izolán, ki ga stalno uporabljajo domačini Izole, je bilo izposojeno iz te predloge in ni v nobeni zvezi s slovenskim besedotvornim vzorcem na -jan (npr. Lúkovica (pri Domžalah) → Lúkovičan, lokalno Lúkuca → Lúkučan) slovanskega izvora. Pri mlajših priseljencih se uveljavlja domača varianta na -čan, tj. Izolčan, verjetno na podlagi Koprčan ← Koper, Pirančan ← Piran. Varianta Izoljan živi le kot umetna knjižna beseda v SKI in SP 2001 in jo je nekdo zaradi jezikoslovnega in zgodovinskega neznanja umetno ustvaril, v ljudskem jeziku pa ni nikoli obstajala, zato bi jo bilo treba iz normativnih priročnikov odstraniti.

Helena Dobrovoljc (februar 2016)