Pravna besedila: oklepaj in druga ločila

Moderator

Vprašanje:

Pri lektoriranju pravnih besedil se pojavi dilema ob navedbi točk, označenih s črkami in oklepaji,** v povedi 1. zagovarjamo stališče, da je povsem odveč zaklepaj,** npr.:

V 1. točki pod i) na koncu druge alineje => V 1. točki pod i na koncu druge alineje …

Ali je raba zaklepaja v tem primeru vendarle mogoča?

2. Kaj pa, kadar sta pri črkovni oznaki točke v povedi uporabljena uklepaj in zaklepaj, npr.:

glede točke (a) petega odstavka …
vsebina potrdila iz točke (b) šestega odstavka …
Preglede iz točke (a) 12. člena Uredbe 000/2000/ES opravlja CURS, preglede iz točke (b) 12. člena Uredbe 000/2000/ES pa ….

Ju lahko ohranimo, kakor bi radi pravniki, ali sta rabljena neupravičeno? Ohranitev rabe oklepajev pri točkah pravniki zagovarjajo zaradi večje preglednosti pri navajanju točk v besedilu ali zahteve, da je prevedeno pravno besedilo tudi po obliki enako izvirniku. Prosimo vas za nasvet glede rabe oklepajev v takem primeru.

Odgovor:

Po slovenskem pravopisu lahko posamezne dele besedila označimo bodisi s številkami ali črkami. Za številkami pišemo neskladenjsko piko in redkeje tudi zaklepaj, za črkami pa le zaklepaj. Kombinacije uklepaja in zaklepaja slovenski pravopis ne pozna, v slovenskih besedilih pa se pojavlja pod vplivom tujejezičnih stilnih norm.

Glede sklicevanja na dele besedila, ki jih uvajajo številke ali črke, daje pravopis napotek le pri številkah, in sicer da kadar številka zaznamuje glavni števnik, pike ne pišemo, npr. v členih 6–8 pogodbe (SP 2001, člen 259). Po analogiji s tem napotkom bi tudi pri zaklepaju, ki ga pišemo ob črkah, »ki nakazujejo posamezne naštevalne enote« (člen 450), pri sklicevanju na del besedila, označen s črko, ločilo lahko izpustili.

Drug problem predstavlja vpliv načela primerljivosti med izvirnikom in prevodom, ki ga omenjate in na katerega se pri svojih prevodnih rešitvah pogosto sklicujejo prevajalci pri EU. Spletni priročnik Slovenščina v institucijah EU (2013) glede tega med drugim opozarja, da »morajo biti besedila, ki se objavijo v 24 različicah Uradnega lista EU, čim bolj primerljiva tudi po obliki«. Medinstitucionalni slogovni priročnik, namenjen prevajalcem Evropske komisije, zato npr. predvideva nekaj rešitev, ki so v neskladju s slovensko pravopisno in stilno normo, vendar skladne s prevodi v druge jezike EU: npr. zapis nadpisane števke kot napotila na opombo med oklepaji (sklicevanje na Uredbo Komisije(1)) ali tri pike med oglatimi (in ne okroglimi) oklepaji, ko gre za izpust besedila (je poudarjeno […]). Kako daleč pri takem ohranjanju izvirnega oblikovanja gremo, je stvar vsakokratne presoje, pri kateri pa je dobro poznati pravopisna in stilna načela lastnega jezika in morebitne odmike od njih ustrezno utemeljiti.

Tina Lengar Verovnik (november 2014)