Elektronski poštni naslov kot naslov knjige



  • Vprašanje:

    V NUK-u na Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo delamo tudi preliminarne zapise za monografske publikacije (t. i. CIP zapisi). To so zapisi za knjige, preden te izidejo.
    Med drugim smo prejeli gradivo za knjigo, katere (stvarni) naslov se je glasil: »Usmiljenje@Delite.Si«.
    Naslov torej, ki ima obliko naslova elektronske pošte.

    In zdaj je tu vprašanje, katera varianta take vrste naslova je pravopisno pravilna oz. (ne)dovoljena:
    Usmiljenje@Delite.Si (kakor ga je založnik najprej zapisal)
    ali
    Usmiljenje@delite.si (kakor smo v CIP zapisali v NUK-u)
    ali
    Usmiljenje@delite.Si (kakor si je založnik naknadno premislil).

    Preverili smo precej vaših odgovorov, vendar na prav ta konkreten primer nismo naleteli.
    Pripominjam, da se v NUK-u ne glede na želje založnikov vedno trudimo, da so CIP zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav obstaja nekaj zavestnih odstopanj zaradi narave in pravil CIP zapisa (npr. raba tripičja z natančno določeno funkcijo, pisanje dvojnih priimkov s stičnim vezajem itd.).
    V zgornjem primeru se nam oblika, kot jo je NUK zapisal v CIP, zdi še najbolj logična, ker v njem nastopa velika začetnica samo enkrat in to na začetku (kot naslov knjige). Vse druge variante so bolj na temo trenutnega navdiha umetnika in založnika, kar v CIP zapis ne sodi.

    Zgornji primer naslova je seveda izmišljen, ker knjige s pravim naslovom nočemo po nepotrebnem izpostavljati, prav tako ne njenega avtorja ali založnika.

    Odgovor:

    Edini pravopisni napotek glede zapisovanja imen pri elektronskem sporazumevanju daje Slovenski pravopis 2001 v poglavju o ločilih (člen 261), kjer navaja, da je piko mogoče postavljati tudi stično med imeni v elektronski pošti, pri čemer navaja zgled: france.kuhar@siol.net

    Opisana praksa se je uveljavila in zato jo je – glede na to, da noben način ne povzroča motenj pri sporazumevanju – že zaradi doslednosti smiselno nadaljevati. Tudi zato, ker podobno tudi v spletnih naslovih vse enote zapisujemo z malo začetnico, čeprav so med njimi tudi lastna imena (http://www.gorenje.si/).
    S samimi malimi črkami pišemo tudi kratice in okrajšave iz računalniškega jezika, ki označujejo (a) spletne domene: .si (< Slovenija), .org (< organizacija), .com (< company, podjetje); in (b) vrste dokumentov: .doc (<dokument), .pdf (< portable document format).

    Malo začetnico spremenimo v veliko, kadar se pojavlja v naslovih, javnih napisih, podpisih k slikovnemu gradivu, na napisnih ploščicah in podobno. V vašem primeru gre za naslov knjige. S tega vidika bi lahko v CIP naslov usmiljenje@delite.si zapisali tudi Usmiljenje@delite.si.
    Upravičeno bi bilo torej le, da bi z veliko začetnico zapisali prvo besedo v naslovu. Podoben primer v slovenščini sicer že imamo, CIP je v celoti zapisan z malimi črkami, vpis v Cobiss pa upošteva uvedbo velike začetnice kot naslova:

    (a) Cobiss:
    Jaz.ti@usoda.net : roman sodobnega časa / Nan McCarthy ; [prevedla Adriana Šelj]).

    (b) CIP

    0_1479631894944_jaz.ti@usoda.net.png

    Helena Dobrovoljc (november 2016)