Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«



  • Vprašanje:

    V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh.
    Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen?
    Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?

    Odgovor:

    Tolsti vrh je na Slovenskem pogosto gorsko ime, ki praviloma označuje debel, tolst hrib, navadno s topo priostrenim vrhom na široki podlagi. Tolsti Vrh se imenujejo tudi tri naselja, ki ležijo na pobočju hriba s takim imenom. Tisto pri Mislinji, ki se omenja že leta 1425 kot an dem Grossen Egk, z nemškim prevodom dokazuje pravilnost navedene etimološke razlage (nem. gross "velik, debel", Ecke "gora, brdo, vrh"). Iz istega pridevnika sta gotovo tudi krajevno ime Tovsto in gorsko Tovst, ki v srednjem veku nista zapisani. Naseljenec na pobočju kakega hriba s tem imenom se je imenoval Tolščak, kar se ohranja v priimku Tovšak. Na Kranjskem sta iz iste pridevniške osnove tolst izpeljani gorski imeni Toško čelo in Tosc.
    Poimenovanje praznika Marije Snežne šentoščeva nedelja, ki ga na Svetini praznujejo vsako prvo nedeljo v avgustu, etimološko ni dokončno pojasnjeno. Gotovo je le, da je v začetku besede prilastek šent, ki pomeni "svet, sveti" (ta je prek srednje visoke nemščine prevzet iz latinskega pridevnika sanctus) in da se isti pomen pojavi tudi v prvem delu (domnevno umetne prevedenke) svetoščeva nedelja, ki vsebuje domačo ustreznico svet, sveti. Glede na to, da se je praznik nekdaj imenoval tudi šentožboltova nedelja (sveti Ožbalt tako kot Marija Snežna goduje 5. avgusta), se zdi mogoče izvor iskati v tej smeri. Vsekakor je nedokazljivo in zelo malo verjetno, da bi bilo to poimenovanje v zvezi s slovanskim bogom Svetovitom, kot menijo nekateri. Tudi krajevno ime Svetina ni izpeljano iz tega božjega imena, temveč je izpeljano iz osebnega imena Svet (ki se ohranja kot priimek), ta pa je skrajšan iz slovanskih osebnih imen Svetomir, Svetogoj, Svetopolk in podobno, v katerih je prvi člen pridevnik svet.

    Marko Snoj (november 2016)