Je olje »čijino« ali »čijevo«, »kvinojino« ali »kvinojevo« ...?

Moderator

Vprašanje:

Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.

(čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)

Odgovor:

Na vprašanje o izbiri pridevniškega priponskega obrazila za izražanje vrstnosti smo že odgovorili ob samostalniku makadamija:

Je olje »makadamijevo« ali »makadamijino«?

Skladenjska pestrost zveze »makadamijin orešček«

Kot že sami ugotavljate, je večina navedenih rastlinskih samostalnikov v rabi dokaj redkih, še toliko bolj to velja za izpeljanke, ki so tvorjene iz njih. Zaradi te sorazmerno slabe gradivne zastopanosti Vam povsem dokončnega sistematičnega odgovora ne moremo dati, ker težko predvidevamo, kakšna oblika pridevnika v pomenu vrstnosti se bo ustalila ob teh novih samostalnikih.

Aktualna pravopisna pravila v členu 962 predvidevajo, da pridevnike iz samostalnikov ženskega spola delamo z obrazili -ji, -ski, -ov ... (redkeje -in) oz. z i iz pridevnikov na -en [polglasnik n], če želimo izražati vrstnost: limonin — limonov.

V slovenski knjižnojezikovni tradiciji se pomenskorazlikovalna distribucija obrazil (svojilno: -in; vrstno: -ev) ni ohranila. Kljub temu lahko v gradivu opazimo delno razlikovanje med svojilnostjo in vrstnostjo, npr. pri izpeljankah iz samostalnika kamelija:

(1) kamelija (ž):

kamelijevo olje, kamelijevo seme — kamelijin cvet

(2) Zvezo z olje najdemo pri redkih samostalnikih:

čija (ž): čijino olje
marula (ž): marulino olje ALI marulovo olje

(3) Nekaj je samostalnikov, kjer je pridevnik v rabi že tvorjen, vrstnost pa je izražena navadno s svojilnim priponskim obrazilom (-in):

kvinoja (ž): kvinojina moka, kvinojin kruh
lubenica (ž): lubeničin sok
pasijonka (ž): pasijonkin cvet, sok, sirup

Po sistematičnem načelu bi bil torej vrstni pridevnik (ki ga želimo ločiti od izhodiščno svojilnega) od omenjenih izrazito redkih samostalniških izhodišč (čija, moringa, šoreja, viroja), ki so ženskega spola, tvorjen z obrazilom -ov/-ev, torej čijev, moringov, šorejev, virolov > čijevo, moringovo, šorejevo, virolovo olje.

Težko jamčimo, da se bodo ti pridevniki v prihodnje (zaradi omenjenega prehajanja izhodiščno svojilnih pridevnikov v vrstne) tudi v praksi ustalili.

Helena Dobrovoljc, Domen Krvina (november 2014)