Naslavljanje oseb v formalnem okolju

Moderator

Vprašanje:

Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.

Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.

Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.

Odgovor:

Jezikoslovje je veda, ki se ukvarja s preučevanjem ubesedovalnih možnosti …, tudi tisti del jezikoslovja, ki vrednoti jezikovne izbire govorcev glede na knjižnojezikovni standard, tj. normativistika, se ne ukvarja z vprašanji, ki jih izpostavljate.

Stilistično izročilo pravi, da je uradno nazivanje v slovenščini sestavljeno iz pristavka k imenu ter imena. Med pristavki v uradnem sporazumevanju izberemo enega od nevtralnih naslovov (gospa, gospod), pri ljudeh z višjimi akademskimi naslovi (magistrica, magister; doktorica, doktor) pa tudi tega, najvišjega pridobljenega, še zlasti, če je ta naslov pomemben za njegov nastop oz. uradno delovanje:

gospa Novak, gospod Novak
gospa Janja Novak, gospod Janez Novak
gospa magistrica Janja Novak, gospod magister Janez Novak
gospa doktorica Janja Novak, gospod doktor Janez Novak

Med redkimi napotki, ki jih priporoča bonton, npr. poslovni bonton, je tudi ta, da se žensk, starejših od 18 let, ne naslavlja z gospodična, temveč z gospa, saj ne želimo izpostavljati statusa ogovorjene osebe.

Naslavljanje oseb na uradnih položajih naj bi bilo jezikovno nevtralno, saj je namenjeno zgolj vljudnemu nagovoru in ne želimo spodbujati kakršnih koli drugih čustveno obarvanih pomenov. Med nevtralne izraze prištevamo naslove: gospa, gospod; doktorica, doktor; magistrica, magister.

V manj uradnih oz. javnih položajih, povezanih z delovnim mesto, razmerjem, uporabljamo tudi nazive kot: gospa direktorica, gospod direktor; gospa profesorica, gospod profesor; gospa učiteljica, gospod učitelj … tako še vzgojiteljica/vzgojitelj, mojster, dekanja/dekan, rektor/rektorica, ravnateljica/ravnatelj …

Protokolarno dogovorjeni uradni nazivi so po navedbah državnega protokola tudi:

gospod predsednik za predsednika države, parlamenta, vlade
gospod župan za župana
gospod veleposlanik za veleposlanika, v njegovi odsotnosti pa tudi Njegova Ekscelenca veleposlanik
Vaša Svetost za papeža, dalajlamo … vrhovnega verskega vodjo
Vaša Eminenca za kardinala
(Vse naslove – razen svetosti in eminence – uporabljamo tudi v ženskih oblikah: predsednica, županja, veleposlanica.)

Za pomoč pri oblikovanju »reprezentativne državne prakse« bi morali zaprositi državni protokol.

Helena Dobrovoljc (april 2017)