Medpovedna priredja

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kdaj se uporablja medpovedno priredje, ki je na kratko predstavljeno v Toporišičevi slovnici na strani 650/651.
Za stavčna priredja so nam v šoli rekli, da naj ne začenjamo stavkov s prirednimi vezniki, kot so: toda, zato, in ...
Pa tudi v slovnici na strani 647 piše tako.
V medpovednem priredju pa se povedi začnejo z vezniki: ali, toda, zato, in ...
Zanima me še, kdaj torej lahko uporabljam medpovedna priredja in začnem nov stavek z veznikom.
Sprašujem pa se tudi za podredja, če je kakšno pravilo, ali lahko stavek kar prosto začnemo s podrednimi vezniki.
Prosim, če mi navedete še kakšne primere.

Odgovor:

Slovnica prispeva k spoznavanju jezikovnega sistema, ne prinaša pa vseh odgovorov, ki nam jih zastavljajo besedila kot pomenske enote. Primeri medpovednih priredij v Toporišičevi slovnici (2008) nam povedo samo to, da je povezovanje povedi z veznikom ena od možnosti, ki jo imamo na voljo v jezikovnem sistemu. Slovnica namreč ne razlaga notranje odvisnosti med jezikovnimi sredstvi in zunajjezikovnimi dejavniki sporočanja.

Pri razumevanju vloge medpovednih veznikov je treba najprej vedeti, da povezovanje med povedmi v besedilu poteka predvsem z leksemskimi pomenskimi razmerji (referenco, substitucijo, elipso in leksikalno iteracijo). Vezniška sredstva niso najosnovnejša možnost za povezovanje povedi, zato mora biti tvorčeva izbira medpovednih veznikov kot ene od sistemskih možnosti premišljena in utemeljena. Vezniki med povedmi so največkrat znak posebne slogovne naravnanosti. Najpogosteje so zastopani v pripovednih besedilih. Že pri natančnejšem branju Svetega pisma lahko odkrijete veliko takih mest. Npr.:

In Bog je svetlobo imenoval dan, temo pa je imenoval noč. In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan. (Sveto pismo, 1 Mz 1,5)

Višin pa niso odpravili. Vendar je bilo Asájevo srce vse njegove dni v celoti z Gospodom. (Sveto pismo, 1 Kr 15,14)

Medpovedni vezniki so stalnica v literaturi, novinarstvu, govorništvu, strokovnem pisanju, torej v pisnih in govornih besedilih, v tistih, ki so namenjena vsakdanjemu in nevsakdanjemu sporazumevanju. Posebna slogovna naravnanost ali označenost je namreč lahko navzoča pri oblikovanju vseh besedil. Včasih nam vezniki pomagajo ustvariti vtis nadaljevanja, drugič prekinitve, tretjič pomenskega nasprotja. Vsekakor pa je pomembno, da je uporaba medpovednih veznikov tvorčeva premišljena izbira. Kopičenje medpovednih veznikov lahko vodi k fragmentarnosti besedila, zato je za nevešče pisce ali tiste, ki se učijo tvorbe besedil, poduk, da stavkov ne začenjamo s prirednimi vezniki, dobronameren.

Vprašanje o rabi podrednih veznikov pa je presplošno, da bi nanj odgovorili. Svetujemo, da si najprej pogledate obravnavo posameznih veznikov v Toporišičevi slovnici (2008).

Aleksandra Bizjak Končar (maj 2017)