Podomačevanje imen mest: »Konstanz«, »Konstanca«

Moderator

Vprašanje:

Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?

Odgovor:

(0) Občasno pišejo slovenski mediji ime današnjega nemškega mesta Konstanz na dva načina – izvirno, kot Konstanz, in prilagojeno, podomačeno, kot Konstanca. Ob teh dveh različicah je treba upoštevati še ime romunskega mesta Constanța, ki ga nekateri priročniki domačijo prav tako na način Konstanca.

Slovenski pravopis ima v slovarskem delu zapisano ime Konstanca z dodatkom »|nemško mesto|«, kar naj bi pomenilo, da velja podomačena oblika za vse primere nemškega mesta; o podomačitvi imena romunskega mesta tu ne izvemo nič. Isti priročnik navaja presenetljivo obliko Konstanca v pravilih v preglednici za romunščino kot podomačeno obliko romunskega imena Constanța; v slovarskem delu je zapisana samo ta oblika imena romunskega mesta, ki naj bi bila v slovenščini torej edina izbira. (Vendar pa je bilo v geslu Konstanca v izdaji iz leta 2001 pripisano »|romunsko mesto|«, ne da bi bila omenjena podomačitev imena nemškega mesta.) Sprememba slovarskega pojasnila v geslu Konstanca iz prvotnega »|romunsko mesto|« v »|nemško mesto|« v poznejših izdajah je zelo škodljiva posledica prostorske stiske, ki se je popravljalcem slovarskega dela pravopisa zazdela nerešljiva. Najbrž zato merodajna knjiga Slovenski eksonimi (2013) Draga Kladnika in sodelavcev tako nemškemu kot romunskemu mestu pripisuje eno samo, podomačeno obliko Konstanca; na dodanem zemljevidu sodobne Evrope imamo tako dve imeni Konstanca, od katerih nobeno ni izvirno. – Vendar pa zadnji slovenski natisnjeni atlasi pišejo obravnavani imeni teh dveh mest skoraj brez izjeme v izvirnih oblikah, nemški in romunski.

(1) Nemško mesto se danes imenuje Kónstanz (izgovorjeno [kónstanc]). To je samostalnik moškega spola z mestnikom v Kónstanzu in orodnikom s Kónstanzem. Pridevnik je kónstanški, prebivalec Kónstančan in prebivalka Kónstančanka. (Tule zapisani naglas ni del pisne podobe tega imena.)

(2) Ime tega mesta v zvezi s srednjim vekom, predvsem ob koncilu, ki je bil tam pred ravno šestimi stoletji, v slovenščini pišemo in izgovarjamo podomačeno kot Konstánca. Pridevnik iz njega je konstánški, torej tudi konstanški koncil, kot piše npr. Splošni religijski leksikon (2007). In še: »Šestnajsti ekumenski koncil v Konstanci (Konstanzu) ob Bodenskem jezeru (1414–1418).« Skratka: oblika Konstánca je v zvezi s srednjeveškim, predvsem koncilskim dogajanjem, Kónstanz pa pozneje in še danes kot glavna identifikacijska oblika. Pridevnik in obliki za prebivalca oz. prebivalko se iz obeh različic – Konstanz in Konstanca – neonaglašeno pišejo enako (konstanški, Konstančan, Konstančanka): izhodiščno obliko vzpostavimo po slišanem naglasu ali iz sobesedila, ker je bila morda že zapisana, oz. iz poznavanja okoliščin. – Tudi tridentinski koncil, ki je potekal sredi 16. stoletja, se navezuje na latinsko ime Trident(um) – danes se temu italijanskemu kraju pravi Trento. – Posebna raba zgodovinskih krajevnih imen je pogosta tudi sicer: emonska vrata povezujemo z rimskim naseljem Emona; njegovi prebivalci so Emonci, prebivalke Emonke.

(3) Ime romunskega mesta, ki se (prav tako kot zgodovinska oblika nemškega mesta) izgovarja [konstánca], se piše Constanța, rodilnik ednine Constanțe, mestnik recimo v Constanți, pridevniška oblika je constanški [konstánški], prebivalec Constančan [konstánčan] in prebivalka Constančanka [konstánčanka]. Istovrstne tvorjenke iz srednjeveškega imena nemškega mesta Konstanca in romunskega mesta Constanța se izgovarjajo enako.

Današnje ime nemškega mesta je Kónstanz, podomačena oblika Konstánca pa ostaja v zvezi s konstánškim koncilom. Vsesplošna podomačena oblika ni potrebna, saj je to rabo (z izjemo obkoncilske, ki je trdna) doletela usoda podomačenih imen Inomost, Monakovo ipd., namesto katerih se uporabljajo izvirne Innsbruck, München ipd. – Tudi pri imenu romunskega mesta Constanța ni potrebe po rabi slovenske podomačene oblike Konstanca, ki se je v preteklosti najbrž vzdrževala predvsem zaradi razumljive pisne prilagoditve v srbščini (Hrvati pišejo Constanța), ne morda zaradi izjemno intenzivnih stikov Slovencev s tem črnomorskim mestom. Navsezadnje tudi dokumentirana zmeda v Slovenskem pravopisu od leta 2001 naprej priča o komajda premišljenem ponavljanju slabo usidranega in o presenetljivem sovpadanju glasovno bližnjih, pisno pa različnih imen iz različnih okolij v eno samo obliko. (Za podomačitev romunskega imena v slovenščini ne more govoriti niti težavno zapisovanje romunske črke ț, t z vejico spodaj. Ta ima v unikodnem standardu kodo 021B, v skrajni sili ali naglici pa lahko namesto nje tako zapišemo preprosto goli t.)

O podobno zanimivih kar štirih imenih enega mesta je v svetovalnici že bil govor:

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/258/dve-imeni-enega-mesta-carigrad-in-istanbul.

Peter Weiss (avgust 2017)