Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«?

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila?
Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:

• Evropska uredba (slovenski prevod) in Zakon govorita o kliničnem "preskušanju", medtem ko te
• SSKJ, pri iskanju besede "preskus", usmeri na "preizkus".
• Slovenski medicinski slovar te besede ne najde, temveč opredeli besedo "preizkušanje",
• Farmacevtski terminološki slovar pa govori o "preskušanju".

Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno.
Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?

Odgovor:

Ker so besede preskus, preskušanje, preskusiti zgolj zaradi pogovornega/narečnega izražanja okrnjena varianta besed preizkus, preizkušanje, preizkusiti, se tudi normativni slovarji iz 2. polovice 20. stoletja (SSKJ, SP 2001) nagibajo k neokrnjeni različici in jo (zlasti pravopis) tudi priporočajo kot boljšo. Dejansko je v rabi zapis preizkus bolj razširjen in prevladujoč, enako velja za zvezo klinično preizkušanje.
Odstopanja izkazujeta zlasti Farmacevtski terminološki slovar in Planinski terminološki slovar, kar si je mogoče ogledati tudi na portalu Fran.

Na vprašanje, zakaj so se strokovnjaki odločili za manj razširjeno in normativno odsvetovano različico, bi vam težko odgovorili, je pa mogoče tudi, da v obeh strokah prevladuje ta izrazni način.

Vsekakor je – upoštevajoč vaše gradivo na povezavah – nesmiselno v istem besedilu uporabljati oba izrazna načina, zato je vaš "poziv" k poenotenju na mestu.

O terminološki rabi obeh različic preizkus in preskus oz. o razlogih zanje bi vam lahko povedali več v Terminološki svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Helena Dobrovoljc (november 2017)