Raba števnikov ob samostalniku »vrata«

[Moderator]

Vprašanje:

Delam na oddelku, kjer je na hodniku tudi sprejemna pisarna. Ljudje se večkrat zmotijo in trkajo pri meni, tako da jih moram napotiti v sprejemno pisarno. Med mojo ambulanto in sprejemno pisarno so ena vrata. Kako naj jih "slovnično" pravilno usmerim:

• Sprejemna je dvoje vrat naprej.
• Sprejemna je dvoja vrata naprej.
  Ali kako?

Odgovor:

Množinski samostalniki so neštevni in zato se ob njih uporabljajo ločilni in ne glavni števniki. V Slovenskem pravopisu 2001 (§ 877) je zapisano:

»Pri števnih samostalnikih je raba ločilnih števnikov namesto glavnih čedalje redkejša (petero delavcev, dvoje kmetov), pri množinskih in pri neštevnih samostalnikih je edina dopustna (dvoje vrat/dvoja vrata, dvoje grabelj/dvoje grablje, dvoje vino).«

Tudi slovarska redakcija v tem pravopisu je nedvoumna:

vráta vrát s mn. z vráti, °vrátmi (á) Soba ima dvoje vrat; iti skozi vrata; stati med vrati; vrata v notranjost pokrajine …

Vendar pa se tudi raba ločilnih števnikov v pogovornem jeziku že opušča, še zlasti, kadar gre za višja števila ali za obliko števnika, ki ni pogosta (Od zunaj se ji približaš po številnih stopnicah in prideš kar do štirih vrat, ki držijo v notranjost. namesto Od zunaj se ji približaš po številnih stopnicah in prideš kar do četvero vrat, ki držijo v notranjost.). Na slednje kot na posebnost neknjižnega pogovornega jezika opozarja že Toporišič v Slovenski slovnici:

»Neknjižno pogovorno se sliši v takih primerih tudi že tri vhodna vrata, dve gosli, tri Jesenice«. (str. 333–334).

Naj pojasnim še dve obliki ločilnih števnikov, ki ju navajate.
Njuna raba ni jasno razmejena:
(a) v zvezi dvoje vrat ločilni števnik, ki je nesklonljiv ali množinsko sklonljiv (dvojih vrat ni …), uporabljamo ob samostalniku v rodilniku množine; ločilni skupinski števnik tu zaznamuje skupino dveh enot;
(b) v zvezi dvoja vrata gre za ločilni števnik, ki se pridevniško pregiba, zaznamuje pa dve vrsti štete enote, torej je njegova vloga razlikovalna.

Vendar pa vsakodnevna raba teh števnikov kaže na dvoumnost, saj tudi ločilni števniki v t. i. skupinski vlogi, opisani pod (a), lahko zaznamujejo bodisi število skupin štetega bodisi le različnost štetega. To je še najbolj vidno, kadar uporabljamo ločilni števnik ob navadnih števnih samostalnikih ali ob parnih samostalnikih.
Ločilne števnike ločujemo od množilnih (dvojna vrata), ki se pojavljajo tudi v obliki s -kraten.

Helena Dobrovoljc (marec 2018)