Pregibanje priimka »Maučec«: Maučca, Mauččev ali Maučeca, Maučečev?

Moderator

Vprašanje:

Prosim za nasvet glede sklanjanja priimka Maučec. V vaših nasvetih ste decembra 2017 zapisali:

»Omenimo še, da so nekatere pridevniške oblike lahko presenetljivo nenavadne, zato se slovensko pišoči in govoreči v zadregi (ker jim je oblika tuja) zatečejo v kaj približnega, nesistemskega ali neknjižnega: svojilna pridevnika priimkov Maučec in Živčec sta Mauččev in Živččev (gospa Živččeva). Možnosti, da se jim izognemo, sicer so, vendar so omejene ali pa negospodarne, hitro tudi komajda knjižne (knjiga od Maučca namesto Mauččeva knjiga).«

Amebisov pregibnik namreč ponudi samo obliki Maučeca in Maučecev. Tudi v Gigafidi je za izražanje svojine zapisana le oblika Maučečev, medtem ko lahko zasledimo obe različici v neimenovalniških sklonih, torej Maučca, Maučcem in Maučeca, Maučecem, le da je slednja bistveno pogostejša.

Podobna dilema je tudi pri priimku Jurgec.
Prosim za pomoč, kako se pravilno lotiti sklanjanja teh priimkov.

Odgovor:

V odgovoru smo opozorili na odstopanje Amebisovega pregledovalnika in tudi pojasnili, da je razlog za njihov nasvet morda v upoštevanju vzhodnoslovenskega načina pregibanja, pri katerem se v obrazilu -ec polglasnik ne izgubi.
Amebisov pregibnik je zelo dobrodošlo pomagalo pri sklanjanju, vendar morate – v primerih, ko se njegove rešitve razlikujejo od standardiziranih – za utemeljitev povprašati kar njegove avtorje.

V pravopisnem slovarju se ravnajo po načelu, da v rodilniku polglasnik v obrazilu -ec izpade, torej se rodilnik priimka Kmetec glasi Kmetca …

Kmétec -tca m s -em oseb. i., psp (ẹ̑) Kmétčev -a -o (ẹ̑)

Res pa je, da je v tem slovarju le malo imen, pri katerih bi izpad polglasnika povzročil stik dveh soglasnikov tipa čc oziroma čč. Edini primer je Otočec:

Otóčec -čca m z -em zem. i. (ọ̑) |ob Krki|: na in v ~u

S tega vidika je bil tudi naš odgovor morda nekoliko preuranjen, saj nismo pregledali dovolj sodobnega gradiva, s katerim bi upravičili trditev o doslednem upoštevanju sistema, kakršen je bil predviden v pravopisnem slovarju. Če to pomanjkljivost v tem odgovoru nadoknadimo s hitrim pregledom, ugotovimo, da ime Živčec sploh nikoli ne nastopa v položajih, ko bi lahko preverjali, ali so edine uresničene oblike rodilniška Živčca oz. pridevnik Živččev, rodilniške in svojilne oblike priimkov Maučec in Vinčec pa se po pogostnosti opazno nagibajo k ohranjanju polglasnika, četudi obrazilo ni naglašeno. Tak način pregibanja ni odsvetovan, temveč je predviden pri podobnem občnem poimenovanju veščec veščeca celo v najbolj svežem normativnem slovarju – v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014:

véščec -a [veščəc] m (ẹ̄)  1. star. čarovnik: veščeci delajo točo  2. zastar. padar, mazač: vaški veščec mu je naredil zdravilo  ♦ zool. veščec zelo strupena riba Indijskega in Tihega oceana, ki se zakopava do polovice telesa v morsko dno, Synanceia verrucosa; veščeci nočni metulji z močnim telesom in ozkimi, dolgimi prednjimi krili; somračniki; borov veščec somračnik, katerega gosenice živijo na iglavcih, Hyloicus pinastri
(SSKJ)

Končni odgovor bi se torej moral glasiti, da sta mogoči obe obliki pridevnika, Mauččev in Maučečev, rodilnik pa je Maučca ali Maučeca. Pri imenih pa je treba upoštevati tudi, če se je kateri od mogočih načinov pregibanja v rabi že uveljavil (pri imenu Jurčec je npr. uveljavljen pridevnik Jurčečev, pri imenu Jurgec pa pridevnik Jurgčev).

Helena Dobrovoljc (april 2018)