Sta »kraj« in »kotiček« pojem ali stvar?

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali sta samostalnika kotiček in kraj pojem ali stvar.

Odgovor:

Pojmovnost je v slovenski slovnici vezana na kategorijo števnosti, katere zakonitost je utemeljena takole: neštevni samostalniki so pojmovni (sreča), snovni (moka) ali skupni (grmovje) – če jih »štejemo«, izražamo njihovo vrstnost, npr.: kruh iz polnovrednih mok (zmletih celih zrn) pšenice, pire in rži.

Nekaj zmede nastane, ko začnemo o pojmovnih samostalnikih razmišljati zgolj kot o nečem, česar se ne da »prijeti«, oziroma kakor se je izrazil Toporišič v svoji Enciklopediji slovenskega jezika (1992), kot o nečem, kar označujemo kot »našim čutom nedostopno pojavnost, npr. mladost, hrepenenje«.

Ker je ta lastnost samostalnikov obravnavana že v 5. razredu osnovne šole, je pred učitelje in učence pogosto postavljena dilema, katera od lastnosti najbolje določa samostalniško pojmovnost: ali so pojmovni tisti samostalniki, ki označujejo neštevne pojavnosti, ali pa tisti, ki jih ni mogoče zaznati s čuti. Tako se pojavljajo vprašanja, ali je npr. kraj pojem. V teh primerih je treba ločiti med otroku predstavljivimi pojmi, kot so sreča, mladost, hitenje …, slovnično pojmovnost pa razlagati kot posebno lastnost samostalnikov, ki jih (večinoma) ni mogoče šteti. Pri ugotavljanju pojmovnosti kot slovnične lastnosti vam lahko pomaga tudi slovar Slovenskega pravopisa 2001, ki samostalnike s posebnimi kategorijami števnosti označuje z oznakami skup. (= skupno), snov. (= snovno), pojm. (= pojmovno):

acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po acetonu
askéza -e ž, pojm. (ẹ̑) |odpovedovanje užitkom|: stroga askeza
bakrenína -e ž, skup. (í) |bakreni izdelki|

Iz pravopisnega slovarskega sestavka bolero tudi izvemo, da je bolero v pomenu ‘ples’ neštevni samostalnik, bolero v pomenu ‘oblačilo’ pa števni:

bolêro -a m, pojm. (ȇ) plesati bolero |španski ples|; števn. obleči bolero

Samostalnika kraj in kotiček v osnovnem prostorskem pomenu nista pojmovna samostalnika.

Helena Dobrovoljc (maj 2018)