Glagolski način: »Vrata so se zaprla«

Moderator

Vprašanje:

Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:

tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter
trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.

Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno.
Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).

Kakšna je razlaga za ta pojav?

Odgovor:

Tvornik in trpnik se večinoma ločita ne le po (skladenjskem) pomenu, temveč tudi po obliki:

V pretekliku in prihodnjiku (torej pri izražanju dejanja pred trenutkom govorjenja in za njim) se trpnik večinoma izraža s pomožnim glagolom biti v pretekliku oz. prihodnjiku in deležnikom na -n/-t (npr. Stavbo so/bodo zgradili > stavba je bila/bo zgrajena).
Zlasti pri manj izraziti vršilskosti (ko povzročitelj dejanja ni nujno oseba z voljo za dejanje in nadzorom nad njim) taka zveza lahko izraža tudi stanje ([ne nujno KDO > KAJ (npr. prepih) ali nezpostavljeno, KDO] je/bo zaprl vrata; vrata so bila/bodo zaprta [stanje ali trpnik]), vedno pa to velja za oblike z deležnikom na -n/-t ob pomožnem glagolu biti v sedanjiku (Stavba je zgrajena, Vrata so odprta).
Trpnik za trenutek govorjenja se izraža z zaimkom se ob nedovršnih glagolskih oblikah (Stavba se gradi); za splošno sedanjost (npr. ponavljanje, tipičnost dejanja: Stavba se vedno/običajno zgradi v dveh letih) tudi ob dovršnih.
Pri tem je treba opozoriti, da zlasti ob manj izraziti in/ali neizpostavljeni vršilskosti zaimek se lahko opravlja tudi splošnovršilsko vlogo: Stavbe se gradi prehitro, Vrata se odpirajo pazljivo, kjer komponenta trpnosti sicer je prisotna, ni pa nujno poudarjena.

Kljub zlasti sedanjiški tvorbi trpnika (tudi) s se je glagolska oblika v povedi

"Vrata so se/se bodo zaprla"

zelo verjetno tvornik, in ne trpnik. Osebek "vrata" je nosilec stanja po izvršenem dejanju (Vrata so bila/bodo zaprta); če se osredotočimo na sámo dejanje, bi potencialno lahko govorili tudi o nosilcu dejanja oz. prejemniku dejanja.

Taki osebki kot prejemniki dejanja oz. nosilci stanja po izvršenem dejanju niso redkost, in nastopajo ob mnogih glagolih, ki so sicer (izhodiščno) tožilniško prehodni, z dodatkom zaimka oz. (če ga razumemo kot del glagolske oblike) prostega morfema se pa postanejo neprehodni, in ne delujejo kot trpnik, temveč kot tvornik. Pogosto se uporabljajo tedaj, ko vršilec dejanja bodisi ni izpostavljen bodisi ni jasno določljiv, in si ga lahko predstavljamo v okoliščinah dejanja kot vzrok (povzročitelj dejanja), npr.

Davki se zvišujejo/so se zvišali [zaradi odločitev vlade];
Gladina se zvišuje/se je zvišala [zaradi dežja];
Perilo se suši/se je posušilo [zaradi vetra, sonca];
Rastlina se suši/se je posušila [zaradi bolezni, suše, mraza].

Več o tem si lahko preberete v monografiji Glagolski vid v sodobni slovenščini 1: Besedotvorje in pomen (str. 195‒200).

Če povzamemo:
v povedi, ki jo navajate, glagolska oblika zelo verjetno (možnost trpniške interpretacije sicer ni povsem izključena) stoji v tvorniku, in predstavlja tip dejanja, ki ob izhodiščni tožilniški prehodnosti z dodatkom morfema se postane neprehodno; osebek je prejemnik dejanja oz. nosilec stanja po njegovem izteku, potencialni vršilec dejanja pa bodisi ni izpostavljen bodisi ni polno določljiv in si ga je kot povzročitelja dejanja (ne nujno izraženo) mogoče predstavljati v okoliščinah dejanja (vzrok).

Domen Krvina (januar 2019)