×

Števniki v lastnih imenih: z besedo ali številko?




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.


    Odgovor:

    Po Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) je ime ulice določeno v skladu s predlogom občine ter v soglasju Geodetskega zavoda in posebnega delovnega telesa vlade, tj. Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI). V tem postopku je bilo očitno sprejeto in uradno registrirano ime trga v Ajdovščini Trg 1. slovenske vlade.
    Nekoliko drugače je pri stvarnem imenu: Nekdaj Bratinova dvorana je bila v letu 2005 preimenovana v ime Dvorana prve slovenske vlade.

    Ker je nanosnik pri obeh imenih isti, torej prva slovenska vlada, je moteče, da je poimenovanje zapisano enkrat z besedo, drugič s številko, saj s tem nepoznavalcu zgodovinskih okoliščin lahko daje vtis, da ne gre za isto vlado. (T. i. »prvih slovenskih vlad« je bilo namreč kar nekaj: prva slovenska »Narodna vlada« v Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev (31. 10. 1918), prva slovenska vlada (v SFR Jugoslaviji, ustanovljena v Ajdovščini 5. 5. 1945) in prva vlada Republike Slovenije (16. 5. 1990).)

    V slovenščini stilističnih napotkov (ali celo pravil) glede zapisa (vrstilnega) števnika z besedo v jezikoslovnih priročnikih ni. Stilistično izročilo pa prepoznavamo v lektorskih napotkih, npr. (1) številke do dvanajst pogosteje zapisujemo z besedo; (2) na začetku povedi številko raje zapišemo z besedo. Danes pa je raznolikost jezikovne rabe pripeljala do ugotovitve, da je tudi na začetku povedi mogoče pisati številke s števkami, pri čemer ne kršimo načel »dobrega sloga« (npr. 10.765 učencev je septembra prestopilo vrata devetletke) ter da vrstilne števnike (tudi do dvanajst) pišemo lahko kar s števkami, največkrat pri prireditvah, ki so organizirane ciklično (npr. Začenja se 3. svetovni kongres saksofonistov).

    O tem si lahko preberete več v odgovorih: »Zapis številk z besedo« in »Zapisovanje vrstilnih števnikov v besedilu«.

    V primeru iz Ajdovščine je poleg dejstva, da je isti nanosnik zapisan na dva načina, moteče tudi to, da se v Dvorano prve slovenske vlade vstopi prav s Trga 1. slovenske vlade. Najbrž so se pri poimenovanju trga odločili za krajši zapis (s številko) zaradi praktičnosti (napisi na tablah, tablicah, zemljevidih), vendar pa se prvi (z besedo) in 1. (s številko) razlikujeta le za dva znaka (deveti in 9. se npr. za štiri znake), tako da bi tudi ime trga zlahka zapisali v vseh enotah z besedami: Trg prve slovenske vlade. Odločitev za zapis z besedo je prevladujoča tudi pri primerljivih poimenovanjih, npr. prva/druga svetovna vojna, prva liga, prva nagrada ... (izjema so datumi, npr. 1. maj, 1. november). (Preverjeno po korpusu Gigafida.)

    Seveda je obe uradni poimenovanji treba spoštovati, saj v nasprotnem primeru lahko »odpremo vrata« nešteto subjektivno pogojenim spremembam, ki vodijo v pravo zmešnjavo. Postopek morebitnega preimenovanja trga, ulice ... naselja oz. katerega koli zemljepisnega imena je treba vedno izvesti v skladu z zakonskimi določili (gl. ZDOIONUS).

    Helena Dobrovoljc (april 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.