Raba pridevnikov »letno« in »poletno«

Moderator

Vprašanje:

Že dolgo me moti uporaba pridevnika letno (letne gume, letno kopališče ...). Ni to prevzeto iz srbščine?
Leto v slovenščini je vendar časovno obdobje in ne letni čas. Zakaj se torej ne uporablja pridevnik poletno?

Odgovor:

Pridevnik letni je tvorjen iz samostalnika leto, ki v sodobni slovenščini pomeni 'čas dvanajstih mesecev', v drugih slovanskih jezikih pa pomeni 'poletje': hrvaško ljeto, srbsko лето, makedonsko лето, bolgarsko лято, češko léto, poljsko lato, rusko лето, ukrajinsko літо itd. Tudi praslovanska oblika *lě̋to je imela pomen 'poletje', ta pa se je razvila iz indoevropskega *leh₁to- ‛toplo obdobje’ (Glej Etimološki slovar). Zavedati pa se je treba tudi tega, da je tudi samostalnik leto nekoč v slovenščini pomenil tako 'čas dvanajstih mesecev' kot 'poletje'. Raba besede v pomenu 'poletje' je danes arhaična, na kar kaže tudi izpis iz druge izdaje SSKJ:

léto² -a s (ẹ́)

star. poletje: pomlad je minila in nastopilo je leto; vroče leto / obleka za leto / čez leto je živel ob morju; zastar. po letu so se hodili kopat poleti; v letu in zimi enako oblečen zmeraj

v zvezi babje leto, meteor. obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje poletje

Pridevnik letni ima v slovenščini prevladujoči pomen 'ki se nanaša na leto', vendar pa se pojavljajo tudi besedne zveze, ki izkazujejo pomen pridevnika 'ki se nanaša na poletje', kar je zabeležil že Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894/95):

lẹ́tən, -tna, adj. 1) Sommer-; lẹ̑tna obleka; letno perje, das Sommerkleid (zool.), Cig. (T.); — 2) Jahres-, jährlich; štirje letni časi, die vier Jahreszeiten; letna doba, der Jahresabschnitt; letna plača, das Jahresgehalt; — 3) volljährig: hči je letna, Litija-Svet. (Rok.).

Slovenski pravopis 2001 pri pridevniku leten v pomenu 'ki se nanaša na poletje' z zapisom poleten v ležečem tisku napoti na ta pridevnik (ležeči tisk v tem slovarju namreč »zaznamuje besedo ali besedno zvezo, ki je nevtralna oz. navadnejša od besede ali besedne zveze, ki ima oznako«):

léten² -tna -o (ẹ̑) poleten
létni -a -o (ẹ̑) ~e gume

Vendar pa so nekatere zveze s pridevnikom letni v slovenščini tako žive, da se jih ne zdi smiselno zamenjevati v poletni. V zvezah, ki ju omenjate, izrazito prevladuje različica s pridevnikom letni:

zveza	Število pojavitev v Gigafidi		Število pojavitev v Gigafidi
letne gume	882	poletne gume	92
letno kopališče	1480	poletno kopališče	104

Razmerje pa je obratno pri:

zveza	Število pojavitev v Gigafidi		Število pojavitev v Gigafidi
letni semester	94	poletni semester	193
letno oblačilo	24	poletno oblačilo	460

Zaradi nastale situacije bi v nekaterih primerih dejansko lahko prišlo celo do nesporazuma, npr. pri letnih gumah/pnevmatikah se lahko pojavi vprašanje, ali so to pnevmatike, ki jih uporabljamo celo leto, ali tiste, ki jih uporabljamo v poletnem času. Raba kaže na drugi pomen, za prvi omenjeni pomen pa se pojavlja zveza celoletne gume/pnevmatike.

Dodati velja, da je prevzemanje značilno za vse jezike, saj noben jezik ni samozadosten in se zato ne more generirati zgolj sam iz sebe. Če je nekaj prevzeto iz določenega jezika, to ne more biti samo po sebi sporno. Nesporno pa je, da je v jeziku pomembna uravnoteženost, pri iskanju ustreznic pa ima ključno vlogo tudi čas – pomembno je, da ustreznice najdemo dovolj zgodaj, preden te postanejo splošno razširjene.

Boris Kern (maj 2019)