×

Izrazi za sorodstvena razmerja: Ima »mrzla teta« »mrzlega nečaka«?




  • Vprašanje:

    Za sorodnike obstaja v slovenskem besedišču cela vrsta zelo natančnih poimenovanj, ki pa jih žal nadomeščamo raje z opisi, zato se izgubljajo. Tako sem sinu svojega bratranca mrzla teta (tudi mala teta). Ne poznam pa besede za sina mojega bratranca. Je to mrzli nečak oz. mali nečak? Domnevam, da je mrzli ali mali nečak.


    Odgovor:

    V slovenskih slovarjih le redko najdemo izraze za oddaljeno sorodstvo. A že v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika iz let 1894 in 1895 najdemo zapis:

    mŕzəł, -zla, adj. […] mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.

    V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) pa poleg mrzle tete tudi staro teto, tj. teto očeta ali matere:

    têta -e ž (é)

    1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična ; stara teta očetova ali materina teta
      ● biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri
      // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura
    2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta

    V sodobni rabi je zveza mrzla teta / mrzli stric še prisotna, njena sopomenska zveza mala teta / mali stric pa redko.

    Podobno velja za nečake in nečakinje: mrzli ali mali nečaki oz. nečakinje so otroci bratrancev ali sestričen, potrditev za to v slovarskem gradivu žal nimamo, se pa pojavljajo v rabi, npr.:

    Anton Martin Slomšek je bil doma s premožne kmetije na Slomu pri Ponikvi. Iz Slomškove rodbine je že pred Antonom izšel duhovnik Blaž Slomšek (1708–1740), ki je bil stric od Antonovega očeta Marka, kasneje pa se je za ta poklic odločil tudi Janez Slomšek (1831–1909), ki je bil od Antonovega bratranca Gregorja sin, se pravi Antonov mrzli nečak. (F. Kovačič, 1936)

    V SSKJ pa najdemo razlago glede pranečakov/pranečakinj, ki so otroci nečakov ali nečakinj:

    pránečák -a m (ȃ-á)
    sin nečaka ali nečakinje: pesnikov pranečak

    Npr.:

    France, po rojstvu tretji otrok in prvi sin, ni bil materin "učenec", saj ga je oče Šimen sedemletnega peljal k svojemu stricu Jožefu, župniku na Kopanju pri Grosupljem, kjer ga je stari gospod sam uvajal v umetnost pisanja in branja. Bistrega pranečaka je jeseni 1810 poslal na trivialko (osnovno šolo) v Ribnici, ki je imela dva razreda. (Silvester Čuk, Po Prešernovih poteh (priloga), Ognjišče, 2000)

    Omenimo še, da se v splošni rabi poimenovanja za ožje sorodstvo izgubljajo, v pravnem svetu pa igrajo sorodstveni odnosi pogosto pomembno vlogo pri dedovanjih, zato razlage pogosto najdemo v pravnih besedilih.

    Helena Dobrovoljc (november 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.