×

Nepravi premi govor v Svetem pismu




  • Vprašanje:

    Zanima me raba narekovajev pri nepravem premem govoru. V slovenskih prevodih Svetega pisma (primerjala sem Slovenski standardni prevod in Ekumensko izdajo) sem namreč opazila, da so uporabljali narekovaje tudi, če je šlo za nekaj, kar je oseba mislila. Ali je narekovaje v takšnih primerih možno kako upravičiti, saj se glede na Pravopis naj ne bi uporabljali v primeru nepravega premega govora?
    Takšni odlomki v Svetem pismu so na primer: 5Mz 7:17, 18; 8:17; 15:9; Mar 2:6-8


    Odgovor:

    Primerjava odlomkov različnih prevodov Svetega pisma v slovenščino (ki je na portalu biblija.net sorazmerno preprosta) lahko seveda ravno pri rabi narekovajev pokaže veliko pravopisno razpuščenost. Svetopisemska besedila so zelo kompleksna: pravopis za premi govor v premem govoru še pozna tehnična sredstva za ustrezni zapis (na prvi ravni dvojni narekovaj, na drugi enojnega), vendar pa imamo ravno v Svetem pismu tudi tretjo raven, za katero ni več razlikovalnih narekovajev. Tak primer je v Kristusovi priliki o ljuljki (plevelu), ki je v Matejevem evangeliju (13,24–30) zapisana takole:

    • Podal jim je drugo priliko in rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko pa je bilje zraslo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

    Stavek Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico je premi govor na tretji ravni, ki ga ne moremo opremiti z narekovaji, nasploh pa je ta način izražanja in zapisovanja izjemno redek.

    Spet so kdaj v Svetem pismu Božji govori tako dolgi, da njihov obseg biblicisti navajajo v opombah, saj bi bilo navajanje v narekovajih nepregledno: med levim (začetnim) in desnim (končnim) narekovajem je kdaj več strani besedila, deli premega govora (ki so dejansko na drugi ravni) pa stojijo med dvojnimi narekovaji. Takšne primere vsebujejo Božja navodila o svetišču v Drugi Mojzesovi knjigi (25,2 in naprej) in prvi Mojzesov govor v Peti Mojzesovi knjigi (1,6 in naprej). Ločila v Svetem pismu so odvisna od redakcij prevodnih predlog in njihovih kritičnih objav ter različnih branj in razumevanj, izmed katerih so prevajalci izbrali najboljše rešitve. Izvirna svetopisemska besedila v hebrejščini, aramejščini in grščini so bila namreč zapisana povsem brez narekovajev in teh nimajo niti slovenski prevodi do vključno Chráskovega iz leta 1914, ki se še vedno ponatiskuje.

    Marsikdaj je ne samo v Svetem pismu težavno določiti, kaj je premi oz. poročani govor, če pa je le možen, npr. v Prvem pismu Korinčanom (15,35):

    • Pa bo kdo vprašal: »Kako so lahko mrtvi obujeni? S kakšnim telesom pridejo?«

    Tudi zato se premi govor pogosto preseli v odvisnega, ki je z drugačnimi ločili lažje obvladljiv.

    Brez narekovajev so kdaj zapisane celotne knjige, sploh za otroke (npr. Miloša Macourka Odtrgana slušalka iz leta 1997), vendar besedilo zato nikoli ni nerazumljivo. V dramskih besedilih pa je premi govor praviloma tako pripisan posameznim nastopajočim osebam in za narekovaje v zapisih dialogov in polilogov ni potrebe.

    Pravopisna pravila so pri navajanju narekovajev resda zelo določna, besedila s premimi govori pa so marsikdaj še pestrejša, dvoumna, duhovita in nejasna, a se velikokrat prav dobro razumejo tudi brez ločil (ki jih pri branju na glas tako ni več – in je krog sklenjen).

    Zadnjih dveh odstavkov osnovnošolci in dijaki ne smejo brati brez spremstva učiteljic in učiteljev slovenščine. Za alibi jim svetujem tole navodilo (ki bi lahko bilo zapisano z veliko začetnico in v zagotovo narekovajih, če ga je kdo izrekel in si ga ni samo mislil, kot si ga je do tega trenutka pisec): pravopisna pravila lahko kršimo le, če jih obvladamo.

    Peter Weiss (november 2019)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.