×

Namenilnik ali nedoločnik za glagolom »dati« (2)




  • Vprašanje:

    Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:

    • Lahko bi dal vsaj lektorirat besedilo
      ali
    • Lahko bi dal vsaj lektorirati besedilo

    Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.


    Odgovor:

    V odgovoru, ki smo ga objavili lani (Namenilnik za glagolom »dati«), se sklicujemo na dve možnosti, ki ju predvidevata tako Toporišičeva slovnica kot SSKJ; in sicer:

    (1) SSKJ

    • če glagol dati izraža pomen ‘napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom’, uporabimo bodisi prislovno določilo (dati sina v šolo) bodisi namenilnik (dati sina učit ‘poslati’; dati delat obleko);
    • če glagol dati izraža pomen ‘napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi’, uporabimo nedoločnik (dati sina ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči).

    V primeru iz vprašanja je besedilo vključeno v postopek lektoriranja, torej spreminjanja, z njim se nekaj zgodi, in zato uporabimo nedoločnik.

    (2) Slovnica JT

    • Dal je otroka spat (otrok spi),
    • Dal je otroka krstiti (otroka nekdo krsti),

    Teoretično bi predvidevali, da je raba nedoločnika in namenilnika v stavku odvisna od pomena in vršilca dejanja: v stavku dal je besedilo lektorirati bi bil torej upravičen nedoločnik, ker je vršilec nekdo drug.

    (3) Pregled sodobnega gradiva pa ponuja drugačno razlago:

    Dati je glagol z zelo širokim pomenskim obsegom (prim. dati), t. i. glagolski primitiv. Veže se zlasti z nedoločnikom, a tudi z namenilnikom, pri čemer je ponekod težko oceniti, kdaj je dejanski namenilnik hiperkorektno zapisan kot nedoločnik, ki je v zapisu (naglasno ne nujno povsem) enak pogovornemu kratkemu nedoločniku.

    Iz analize vzorcev [1000 : 250] naključnih konkordanc pri iskanju dati + (v zapisu) nedoločnik : dati + (v zapisu) namenilnik je mogoče sklepati naslednje:

    Dati se veže z nedoločnikom, kadar pomeni:

    1. 'pustiti (se)', npr.
    • Če jim damo preveč zaslužiti, je to tudi dokaz našega neznanja.
    • Nisem se dala odpraviti z besedami: »Pojdite domov in nehajte misliti na to!«
    1. 'naročiti, ukazati; naročiti/dovoliti zase, na sebi', npr.
    • Dal ga je aretirati kot dvojnega agenta.
    • Takoj je ukazal, naj bolnišnico obkolijo straže, in dal izprazniti ves kirurški oddelek.
    • Aretacija ji grozi zaradi podkupnine, ki naj bi si jo dala izplačati kot predsednica vlade.
    • Potem ko se je posvetoval še s tremi različnimi zdravniki, se je dokončno odločil, da si bo poškodovano koleno dal operirati.
    1. Prav tako se zlasti, vendar ne izključno, z nedoločnikom veže, ko je v dejanju 'naročanja/organiziranja' potencialno že zaznavna komponenta premikanja: 'pri dejanju premakniti/prestaviti/(od)poslati koga/kaj iz točke A v točko B', npr.
    • Dala bom osvežiti in posodobiti svoj stari računalnik [računalnik bo verjetno odpeljan na servis].
    • Ko smo dali prenoviti nekaj starih stolov, je vprašala, koliko to stane [stoli so bili verjetno odpeljani na popravilo].
      Postregla je z izsledki evropske študije, ki jo je Unija dala pripraviti madridski univerzi [dokumenti za študijo so bili verjetno odposlani].

    Ker je v točki 3) zaradi bolj ali manj zaznavne komponente premikanja precej pogosta tudi raba namenilnika (gl. zglede spodaj), bi bilo tu rabo nedoločnika morda mogoče razumeti tudi v smeri hiperkorekcije.

    • Kupila sem blago in dala šivat obleko in plašč v modni salon.
    • Našli so v pradavno gumo shranjen DNK, ki ga bodo dali proučit inštitutu.
    • Velikokrat dvomimo, ali naj damo svojo žival sterilizirat oz. kastrirat ali ne.
    • Na stalno oponašanje, da števci ne kažejo prav, so jih letos na svoje stroške dale pregledat k pooblaščencu.

    Točka 3) 'naročilo s premikanjem/prestavljanjem/(od)pošiljanjem koga/kaj iz točke A v točko B' torej predstavlja presečno polje med rabo nedoločnika (potencialno sicer hiperkorektno) in namenilnika.
    Povsem nedvoumna (nedoločnik je tu hiperkorekten) je raba nedoločnika pri 'fizičnem premiku koga/česa iz točke A v točko B z določenim namenom':

    • Skledo s testom pokrijemo in damo na toplo vzhajat.
    • Piščanca dobro očistimo, operemo in damo kuhat v vrelo slano vodo.
    • Semena damo kalit na vlažen pivnik ali filtrski papir v plitvi stekleni skodelici.
    • Odložila je svoje reči, vrgla aktovko na mizo, izključila baterije v telefonu in ga dala polnit.
    • Po možnosti ga dajte spat, še preden je preveč utrujen.
    • Pregovoril je Grumove, da so dali sina šolat naprej na gimnazijo.

    Vaš primer dati (vsaj) lektorirat/i sodi v presečno točko 3), ki v rabi (tudi) zaradi možnih razlik pri interpretaciji glede prisotnosti komponente premikanja izkazuje dvojničnost, pri čemer ni mogoče povsem izključiti možnosti, da je (izključna) raba nedoločnika lahko vsaj delno hiperkorektna. Z rabo namenilnika vsekakor ni nič narobe, z njo pa še dodatno poudarite, da je bilo besedilo poslano (komponenta premikanja) v lekturo.

    Sodobno jezikovno gradivo kaže, da če je potencialno prisotna komponenta premikanja (kar pa je lahko tudi tedaj, ko ‘se s kom kaj zgodi’), potem je upravičena raba (tudi) namenilnika; poleg tega ne moremo vedeti, kdaj gre lahko pri nedoločniku za hiperkorekcijo. "Premik česa A --> B" je za rabo namenilnika bistven, kar pri ‘da pride z določenim namenom’ SSKJ ustrezno izpostavlja, manj prepričljiva pa je razlaga v podpomenu (ker če damo zelišča sušit/otroka spat, se z njimi tudi "nekaj zgodi").

    Dati delat obleko : dati si napraviti obleko sta primera ISTEGA, enkrat z namenilnikom, drugič z nedoločnikom. Tu gre torej za presečno cono: naročilo česa s (potencialnim) premikom/odpošiljanjem itd. A --> B med nedoločniško in namenilniško rabo, zato je ustrezno oboje. Tudi slovnica ustrezno ne naslavlja vprašanja »komponente premikanja«, ki je res vedno prisotna pri istem vršilcu, a lahko tudi, če ta kaj kam pošlje z naročilom (npr. dati [šivilji] delat obleko).

    Samo nedoločnik ob zgolj naročilu, naročilu / dopustitvi zase, kjer je komponenta premikanja odsotna: dati [~ ukazati] postaviti, aretirati; dati se fotografirati, operirati itd. Ali ob »dopustitvi«: dati se zavesti ipd.

    Pri lektoriranju se besedilo običajno premakne od naročnika k lektorju (A --> B), torej gre za pomen: ‘pride/je poslano kam z določenim namenom’, je pa seveda izpostavljanje tega odvisno od interpretacije.

    Pritrditi bi bilo treba torej obema rabama, ne zgolj nedoločniku. Tudi če sprejmemo ne najbolj posrečeno razlago podpomena ('da se nekaj zgodi') v SSKJ, še vedno ne moremo reči, da besedilo pri lekturi ne »pride kam z namenom izboljšanja«.

    Domen Krvina (november 2019)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.