×

Sklanjanje dvobesednih francoskih zemljepisnih imen: »Bonne Terre«, »Qatre Bornes«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako bi lahko sklanjali naslednja francoska zemljepisna imena, ne da si pomagamo z določili tipa "mesto/kraj itd" :

    • imena, ki so v fr. ženskega spola: Bonne Terre, Mare Longue, Rose Belle
    • tista, ki so v francoščini množinska, npr. Cent Gaulettes, Quinze Cantons, Quatre Bornes ...
    • tista, ki imajo v francoščini določni člen za ženski spol: La Rochelle, La Louise ...

    Prvo skupino bi sklanjala po moški sklanjatvi, torej: Bonne Terre/Bonne Terra ... Mare Longue/Mare Longua ... Ali bi lahko tu imena pustila v imenovalniški obliki, npr. "Sem v Bonne Terre"?

    Drugo skupino bi tudi sklanjala po moški sklanjatvi: Cent Gaulettesa/Quinze Cantonsa/Quatre Bornesa. Primer: Gredo proti Quatre Bornesu. Ali bi bilo mogoče tudi: Gredo proti Quatre Bornes?

    Tudi imena tretje skupine bi sklanjala po moški paradigmi: La Rochelle/La Rochella/La Rochellu ... La Louise/La Louisa/La Louisu, kar pa me moti tu, je določni člen, ki v francoščini izraža ženski spol. Ali bi bilo v teh primerih torej mogoče samostalnike sklanjati po ženski paradigmi: La Louise/La Louise/La Louiso ...? Primer: Rad imam La Louiso/La Louise?


    Odgovor:

    Tuja imena pri prevzemanju v slovenščino pogosto izgubijo slovnične lastnosti (npr. spol, število …) in se prilagodijo slovenščini tako, da se uvrstijo v slovenski sklanjatveni vzorec, ki ustreza njihovemu končaju, npr. ime Bariloče (Bariloche) v slovenščini sklanjamo kot Domžale, čeprav je ime v španščini moškega spola in v ednini.

    O tem vprašanju smo v Jezikovni svetovalnici že pisali v odgovorih:

    Opažamo, da se imena iz slovanskega sveta vedejo drugače kot imena iz neslovanskega. Tako npr. imena Kairo, Ontario, Tokio prevzemamo kot moškospolska, imena Borovo, Brčko in Brno pa kot samostalnike srednjega spola. Kot ženskospolska prevzemamo imena, ki se končajo na -a (Ottawa) ali -e (Adelaide), slednji se pogosto podomačijo v končaj z -a (Adelajda).

    Pri francoskih imenih, ki jih navajate, je zaradi njihove večdelnosti treba upoštevati tudi pravopisno pravilo, ki smo ga predstavili v odgovoru:
    Sklanjanje imen držav: »Siera Leone«, »Gvineja Bissau« in »Burkina Faso«
    Na (ne)sklonljivost francoskih imen vpliva tudi naše razumevanje sestavin: bolj ko jih razumemo, večja je verjetnost, da imena ne bomo sklanjali (sploh če v zvezi prepoznamo množinsko ali žensko obliko).

    Po pravopisu pa velja, da je sklonljivost obeh sestavin odvisna od tega, v kolikšni meri občutimo samostojnost posameznih sestavin.

    Konkretno pa imena, ki jih navajate, najpogosteje ostajajo nesklonljiva, saj imajo neznačilne končnice. O tem več v Slovenskem pravopisu 2001 v členu 859:

    Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje: Pickwick Papers, École des Hautes Études – Pickwick Papers (so zanimivi), (s slavnimi) Pickwick Papers, (pri znani) École des Hautes Études.

    Končaji na -e in množinski končaji so za slovenščino res neznačilni, še zlasti, ker izhajamo iz govornega izglasja, npr. ime Albertville izgovorimo [albervíl], zato se ime uvršča v 1. moško sklanjatev; ime Karlsruhe izgovorimo [kárəlsrúe], zato se ime sklanja po 1. moški sklanjatvi, osnova pa se podaljšuje z j. Pri izgovarjavi francoskih imen moramo biti pozorni na to, da se končni s v francoščini navadno ne izgovarja (razen pri nekaterih osebnih imenih, npr. iz angleščine; Nantes [nánt], rod. Nantesa [nánta]), prav tako se ne izgovarja končni e (Marseille [marsêj], rod. Marseilla [marsêja], de Gaulle [də gól], rod. de Gaulla [də góla].

    Vsa našteta imena so v slovenskih besedilih redka in jih izgovarjamo tako, da jih je težko vključiti v obstoječi oblikoslovni sistem, zato so najpogosteje nepregibna.

    Kjer sta sestavini neujemalni, lahko sklanjamo le drugo ali zadnjo sestavino (točka 2a v zgoraj navedenem odgovoru oz. po vzoru iz SP 2001: Côte d'Or, Mont Blanc, Pas-de-Calais, Saint-Étienne):

    • Bonne Terre [bón têr], rod. Bonne Terre [bón têr] ali Bonne Terra [bón têra]
    • Mare Longue [már lóng], rod. Mare Longue [már lóng] ali Mare Longuea [már lónga]
    • Rose Belle [róz bêl], rod. Rose Belle [róz bêl] ali Rose Bella [róz bêla]
    • Cent Gaulettes [sênd golêt], rod. Cent Gaulettes [sênd golêt] ali Cent Gaulettesa [sênd golêta]
    • Quinze Cantons [kêns kantón], rod. Quinze Cantons [kêns kantón] ali Quinze Cantonsa [kêns kantóna]
    • Quatre Bornes [kátrə bôrn], rod. Quatre Bornes [kátrə bôrn] ali Quatre Bornesa [kátrə bôrna]

    Podobno velja za mesta z določnimi členi – čeprav so v francoščini ženskega spola, se v slovenščini v drugi sestavini sklanjajo po 1. moški sklanjatvi (po vzoru iz SP 2001: La Paz):

    • La Rochelle [la rošêl], rod. La Rochelle [la rošêl] ali La Rochella [la rošêla]
    • La Louise [la lujíz-], rod. La Louise [la lujíz-] ali La Louisa [la lujíza]

    Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (december 2019)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.