×

Prevajanje Haškovega Švejka v slovenščino




  • Vprašanje:

    Na vas se obračam z nasledno dilemo, o kateri bi želel vaše mnenje/kritiko.
    V času, ko so nastajali prevodi Haškovega Švejka, si prevajalci še niso dovolili skoraj nobenega odmika od kodificirane norme. Prevajali so ga iz jezikovno nekorektne, žive češčine v jezikovno zelo korektno knjižno slovenščino. Z velikim spoštovanjem do vseh Haškovih prevajalcev, posebej na tem mestu do Vogla in Zupančiča, trdim naslednje: tudi njuni prevodi so jezikovno več kot očiten (in slab) kompromis.
    Predlagam torej, da bi si prevajalec namesto knjižnega jezika izbral korektno obliko pogovornega jezika ali enega od pokrajinskih govorov ali nadnarečij. Samo takšen, živi jezik bi bil lahko ekvivalent Haškovemu jeziku. Poskusil sem, kako bi deloval prenos v nadnarečni pogovorni slovenski jezik, v približno ljubljanščino, čeprav sem nanjo le za silo priučen. Nisem naravni govorec/'native speaker' .../ ljubljanščine, torej bi potreboval še jezikovnega svetovalca-lektorja za ljubljanščino.

    PRIMERJAVE:

    • Haškovo izvirno besedilo - označeno s Hašek,
    • slovenski prevod Hermana Vogla - označen z Vogel,
    • slovenski prevod Jožeta Zupančia - označen z Zupančič,
    • na koncu pa je naveden poskus »novega« prevoda (označeno PK); denimo, da je to zasnova hipotetično ustreznejšega prenosa v nadnarečni pogovorni slovenski jezik:

    1. primer
    Hašek: »Tak nám zabili Ferdinanda,« řekla posluhovačka panu Švejkovi, který ....
    Vogel: »Pa so nam ubili Ferdinanda,« je rekla strežnica gospodu Švejku, ki se je ...
    Zupančič: »Torej Ferdinanda so nam počili,« je rekla gospodinja Švejku, ki ...
    PK: »(No), pa so nam ubil/počl/fental Ferdinanda,« je gospodinja/snažilka/čistilka rekla Švejku, ki
    ...

    Komentar:

    • Hašek takoj zastavi dialog (dobesedni navedek) v pogovornem jeziku, spremni stavek pa upošteva pravila knjižnega jezika (gl. zaim. který).
    • Oba prevajalca se zatečeta h knjižnemu jeziku, torej takoj odstopata od izvirnika, Vogel manj kot Zupančič
    • Posluhovačkastrežnica?; primernejši izraz je gospodinja, pri kateri je Švejk, domnevam, stanoval. Strežnice so npr. v bolnišnicah.

    2. primer
    Hašek: »Kerýho Ferdinanda, paní Müllerová?« otázal se Švejk, nepřestávaje si masírovat kolena, „já znám dva Ferdinandy.« ...
    Vogel: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, »jaz poznam dva Ferdinanda.« ...
    Zupančič: »Katerega Ferdinanda, gospa Müllerjeva?« je vprašal Švejk, ne da bi si nehal masirati kolena, xxx »poznam dva Ferdinanda.«
    PK: »Ja kerga Ferdinanda pa, gospa Müller,« vpraša Švejk, ne da bi si nehal masirat kolena, »jest poznam dva Ferdinanda ...«


    Odgovor:

    Prevodi v obdobjih, ko sta prevajala Jože Zupančič in Herman Vogel, so redko segali na področje pogovornega oziroma regionalnega jezika, četudi je v izvirniku uporabljena katera od nestandardnih različic češčine. Je pa ideologija pristnosti, s katero se identificirajo avtorji sodobnih književnih del, danes tudi v prevodni literaturi že povsem uveljavljena, saj le tako bralstvu poustvarjalno približamo izvirno pripoved.
    V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (v obeh izdajah – 1970 in 2014) so leksikalne enote označene glede na to, s kakšnim namenom ali učinkom jih uporabljamo v knjižnem jeziku. Oznaka pogovorno (pog.) označuje prvino, ki jo v knjižnem jeziku uporabimo z namenom zniževanja registra, npr. pogovorni glagol afnati se v knjižnem kontekstu pomeni 'nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti':

    afnáti se -ám se nedov. (á ȃ)
    pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna
    SSKJ (2014)

    Enako velja za narečne, žargonske in slengovske izraze:

    bevánda -e ž (ȃ)
    nar. zahodno z vodo mešano vino: piti bevando
    SSKJ (2014)

    bék -a m (ẹ̑)
    šport. žarg. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo; branilec: sodnik je izključil levega beka
    SSKJ (2014)

    Za odločitev, kakšen izraz izbrati v obeh predstavljenih primerih Haškovega Švejka, bi potrebovali širši kontekst.

    Češki izraz posluhovačka je res danes razumljen kot čistilka, ni pa nujno, da v kontekstu Švejkove dobe ne bi bilo ustrezno tudi gospodinja. Z odločitvijo, kako bo na jezik v prevodu vplivala izbira poimenovanja osebe (gospodinja ali čistilka?), boste posredno vplivali tudi na register. Socialni status gospodinje (ki je skorajda upraviteljica neke hiše, zgradbe, lahko tudi stanodajalka ipd.) je najbrž višji od statusa čistilke in temu prilagodimo tudi izrazje: če je splošno pogovorno ustrezno reči počiti nekoga, je isto povedano v nižjem pogovornem jeziku fentati nekoga:

    SSKJ (2014)
    počiti […] // ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
    féntati -am dov. (ẹ́) nižje pog., ekspr. 1. uničiti, pokončati: kar prime v roko, vse fenta / nikar toliko ne delaj, saj se boš fental 2. ubiti, umoriti: fental ga bom, če mi pride v roke; obupala je in se fentala

    Najbrž je treba presoditi glede na kontekst oz. v katerem okolju se dialog odvija.

    Vaš drugi primer je povezan bolj s prevajalsko odločitvijo, ali boste uporabljali zapise, iz katerih bo razvidno osrednjeslovensko pogovorno reduciranje samoglasnikov ali pa boste v sicer knjižnem jeziku (ne da bi si nehal masirati kolena) uporabljali le tiste leksikalne enote, ki kažejo na Švejkov sociolekt.
    Če boste v sicer knjižno napisanem besedilu uporabljali dobesedne navedke v pogovornem jeziku, so vam lahko v pomoč smernice za zapis pogovornega jezika, ki jih najdete v pravilih SP 2001, in sicer v členu 1048 in dalje.

    Helena Dobrovoljc (januar 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.