Zakaj besede »izmerjenost« ni v SSKJ

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, zakaj beseda izmerjenost ni v SSKJ?

Odgovor:

Splošni razlagalni slovarji srednjega obsega, kot je SSKJ, lahko popisujejo besedišče nekega jezika le do določene mere, pri čemer uslovarjajo najpogosteje rabljene besede in besedne zveze. Če pa se beseda – kar velja tudi za izmerjenost – v besedilih rabi razmeroma redko, se ta v slovar ne uvrsti.

Besedo izmerjenost 'lastnost, značilnost izmerjenega' so sicer zabeležili že v Besedišču slovenskega jezika, kar pomeni, da je bila zaznana že ob pripravi prve izdaje SSKJ, vendar ni bila dovolj pogosto rabljena, da bi se v slovar uvrstila.

V Uvodu v SSKJ lahko v § 5 (Česa v slovarju ni) preberemo:
"Glagolnikov, manjšalnic, svojilnih pridevnikov, abstraktnih samostalnikov, imen za delujoče (ženske) osebe ipd., če se ti rabijo sorazmerno redko, v slovarju ni. Narediti jih je mogoče po splošnih jezikovnih zakonih. Besede take ali podobne vrste pa so v slovarju lahko uporabljene v razlagah ali zgledih."

Podobno stanje glede rabe besede izmerjenost kažejo tudi aktualni besedilni korpusi: v Gigafidi 2.0 se beseda izmerjenost pojavi trikrat, prav tolikokrat v KAS-u, SlWaC ima 4 pojavitve, v korpusu Janes pa se beseda izmerjenost ne pojavi.

Glede na trenutne smernice torej kaže, da se beseda izmerjenost ne bo uvrstila niti v tretjo izdajo SSKJ (eSSKJ), kar pa ne pomeni, da je z njo karkoli narobe. Gre za sistemsko tvorjeno besedo in nobenega razloga ni za kakršenkoli zadržek glede njene rabe.

Mija Michelizza (januar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}