Pridevniki, izpeljani iz imen nebesnih teles: »Sončeve pege« in »sončne pege«

Moderator

Vprašanje:

Sončev mrk, Lunin mrk, Saturnovi naravni sateliti, Sončeve pege, Jupitrove lune itd.

Kot vidite, so v rabi večinoma svojilni pridevniki, kar se tiče nebesnih teles, kar potrjuje tudi velika začetnica pri pridevnikih.

Sprva sem mislil, da so to vrstni pridevniki, ampak mi velika začetnica ni šla v iz glave, nato pa sem le dojel, da gre za svojilne.

Kako to, da so svojilni pridevniki pri nebesnih telesih bolj prisotni v rabi kot pa vrstni pri tej tematiki (zemljepisna lastna imena)?

Odgovor:

Preprosto povedano, je raba začetnice odvisna od tega, s katerega vidika stvarnost ubesedujemo: če gledamo na sonce, zvezde, luno kot na del »obdajajoče nas stvarnosti«, kot je zapisano v Slovenskem pravopisu 2001 v členu 141, jih pišemo z malo začetnico. Če jih opisujemo kot planete, nebesna telesa, uporabljamo veliko začetnico. Tako je tudi s pridevniki. Saturnovi naravni sateliti niso tista stvarnost, ki bi jo ljudje opazovali kar s prostim očesom kot sonce in oblake. Iz tega sledi zapis z veliko začetnico in raba svojilnega pridevnika: Saturnovi naravni sateliti. Enako velja za Sončeve pege, Jupitrove lune, z nekaj razlikami tudi za Lunin mrk, Sončev mrk … Tako tudi v Geografskem terminološkem slovarju.

O razliki med vrstnim pridevnikom sončni in svojilnim Sončev smo že pisali tule.

SP 2001 v slovarskem delu namreč opozarja, da je namesto zveze s svojilnim pridevnikom (Sončev mrk) primerneje uporabljati zvezo z vrstnim pridevnikom:

sónčev -a -o (ọ̑) sončev mrk sončni mrk

S tem pravopis nakazuje, da govorimo o vrsti nebesnega pojava, ne o »enkratnem izginotju« zvezde z imenom Sonce. Kot pa je razvidno iz sodobnih strokovnih besedil, je strokovno ustrezneje uporabiti pridevnik, ki izhaja iz lastnega imena.

Raba pridevnika je torej odvisna od konteksta.
Spodnja zgleda kažeta na različne kontekste in pomenskorazlikovalno vlogo začetnice:

Starostne in sončne pege ter različna druga pigmentna znamenja, spleti drobnih žilic in druge podobne kožne in žilne spremembe so z medicinskega vidika resda večinoma nenevarne, vendar so za mnoge prav moteče.
Nazadnje se je takšno obdobje pojavilo med letoma 1645 in 1715, ko so astronomi namesto običajnih 40.000 zaznali le okoli 50 Sončevih peg. V teh letih je Evropo in Severno Ameriko zajel strahoten mraz, ko so pozimi celo reke poledenele.

Helena Dobrovoljc (januar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}