Deležniške oblike: »prenesen«, »prenešen« in sorodne zagate

Moderator

Vprašanje:

Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.

Odgovor:

Da bi lažje razumeli ustreznost zapisa preteklih trpnih deležnikov, naj pojasnimo njihov nastanek. V vseh primerih gre izhodiščno za pretekle trpne deležnike, izpeljane s pripono en iz nedoločniške osnove glagola.

(1) Pri glagolu nositi je nedoločniška osnova nosi-, in ker se končuje na i, prihaja v deležniku na -en -ena -eno (z e-jem, ne s polglasnikom) do premene po jotaciji – nošen -a -o. Ta mehanizem je podedovan iz praslovanščine: samoglasnik -i- pri tvorbi preteklega trpnega deležnika ne »izgine«, ampak pred samoglasnikom v priponi -en preide v j.

(2) Pri glagolu nesti in izpeljankah iz njega se nedoločniška osnova nes- ne končuje na i in zato tudi ne more biti premene po jotaciji.

Vaša poved bi se glede na zgoraj navedeno razlikovanje slovnično ustrezno glasila:

Datoteka je že uspešno prenesena na namizje.

Omenimo še, da se že v gradivu za SSKJ pri glagolu nesti in sestavljenih glagolih (prinesti, prenesti, zanesti, vnesti, znesti) pojavlja tudi nesistemska dvojnica, ki so jo kot dopustno za knjižni jezik (oznaka tudi) zapisali tudi v slovar:

nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) [...] nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje

V pravopisnem slovarju teh dvojnic ni, niso evidentirane niti označene kot pogovorne ali nepravilne:

nêsti nêsem nedov., 3. os. mn. tudi nesó, -i -íte, -óč; nésel nêsla, nèst/nêst, nesèn -êna; nesênje; (nèst/nêst)

Tudi sodobno gradivo korpusa Gigafida 2.0 kaže na pojavljanje takih nesistemskih oblik, npr.:

prenesen – 10.272 nasproti prenešen – 1021
prinesen – 1006 nasproti prinešen – 360

Razlika med obema slovarjema nas je napeljala k pregledu širšega korpusa trpnih deležnikov, ob katerem se pokaže, da se jotacija izgublja pri glagolih, kot so mesiti (zamesiti, omesiti) in trositi (raztrositi) in še kje.

glagol	deležnik	SSKJ	SP 2001	GF 2.0
zamesiti	zamešen	zamešen tudi zamesen	zamešen tudi zamesen	! zamešen (18) – zamesen (29)
raztrositi	raztrošen	raztrošen	raztrošen	! raztrošen (32) – raztrosen (49)
natrositi	natrošen	natrošen	natrošen	! natrošen (11) – natrosen (14)
orositi	orošen	orošen	orošen	orošen (267) – orosen (12)
premraziti	premražen	premražen in premrazen	premražen	premražen (1694) – premrazen (1)

Da bi v normativne slovarje uvedli nesistemske dvojnice, ki jih v pravopisnem (še) ni, bi bilo treba obstoječe v SSKJ gradivsko preveriti, saj očitno uvedba dvojnic izhaja iz pregleda rabe, ki pa je danes očitno drugačna, kot je bila v obdobju, ko je bilo na voljo le listkovno gradivo.

Kaj pa drugi primeri iz vašega vprašanja? Glede na to, da gre za glagole z obrazilom -iti, je jotacija izvedena in tudi v rabi ustaljena:

okrasiti – okrašen (-s + iti > -šen)
opaziti – opažen (-z + iti > -žen)
izraziti – izražen (-z + iti > -žen)

Teh deležniških oblik ni mogoče mešati s podobno zapisanimi, npr. okrasen, saj se izgovarja s končnico -ən in zato v stranskih oblikah polglasnik izpade: okrasni, opazna itd.

Peter Weiss, Domen Krvina, Helena Dobrovoljc (februar 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}