Kako pisati in sklanjati izraze »koronavirus« in bolezen »covid-19« ali »koronavirusna bolezen 2019«

[Moderator]

Vprašanje:

V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?

Odgovor:

(1) Zapis z malo začetnico: koronavirus

O koronavirusu lahko že v Slovarju novejšega besedja iz leta 2013 in drugi izdaji SSKJ (2014) preberemo, da gre za samostalnik moškega spola, ki označuje virus iz družine z latinskim imenom Coronaviridae. Kot vse podobne zložene besede ali zloženke (adenovirus, enterovirus, rotavirus, retrovirus) tudi koronavirus pišemo v slovenščini kot eno besedo, izgovarjamo pa ga z dvema naglasoma. (Izgovor z enim samim naglasom koronavírus ni upravičen.)

SSKJ2
korónavírus -a m (ọ̑-ȋ) virus iz družine Coronaviridae: povzročitelj bolezni je koronavirus; okužba s koronavirusom

Nekoliko natančnejša je razlaga v Slovenskem medicinskem slovarju (2012–2020), v katerem je iztočnična beseda zapisana nepodomačeno, kakor je razširjeno v strokovni literaturi.

Coronavirus [korónavírus] rod virusov RNA iz družine Coronaviridae, ki povzročajo bolezni dihal in prebavil človeka in živali

Za javno rabo priporočamo podomačeni zapis, ki sledi izgovarjavi, tj. koronavirus, in ki ga uporabljajo tudi slovenski mikrobiologi in je tako tudi zapisano v Mikrobiološkem slovarju (2013–):

korónavírus -a m, nav. mn. 80–160 nm veliki delci z enoverižno RNA, vijačno nukleokapsido in ovojnico. Imajo površinske izrastke, ki izgledajo kot sončna korona. Človeški koronavirusi povzročajo blage okužbe zgornjih dihal. Živalski koronavirusi povzročajo kužni bronhitis pri perutnini, hepatitis pri miših in gastroenteritis pri prašičih.

(2) Zapis rodov koronavirusa

Rodove koronavirusov označujejo z alfa, beta, gama ..., tudi ta imena zapisujemo kot eno besedo: alfakoronavirus.

(3) Kratica SARS-CoV-2

Koronavirusov je več vrst, označujemo jih z različnimi kraticami:

• s kratico MERS-CoV (angl. Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus) se označuje koronavirus bližnjevzhodnega respiratornega sindroma;
• s kratico SARS-CoV (angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus) se označuje koronavirus, ki povzroča sindrom akutnega oteženega dihanja;
• vse nadaljnje različice teh virusov se označujejo s številkami: aktualni virus je zato SARS-CoV-2.

SKLANJANJE
Zapleteno zložene kratice ne sklanjamo (tj. kratica se ne pregiba z glasovnimi končnicami – 3. sklanjatev):

• Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2.

Četudi kratica izvira iz angleščine, črko c izgovarjamo kot [k]: [sárs-kôu̯-dvá] (predavanje prof. dr. Tatjane Avšič Zupanc na UKC), še najbolje pa je, da kratico uporabljamo zgolj za pisno komunikacijo; govorno jo razvezujemo kot novi koronavirus, tudi koronavirus SARS dva ali virus, ki povzroča covid-19.

(4) Zapis in sklanjanje bolezni covid-19

ZAČETNICA
Bolezen, ki jo povzroča SARS-CoV-02, so poimenovali koronavirusna bolezen 2019 ali s kratico COVID-19 (angl. coronavirus disease 2019). Kratico pišemo z malimi ali z velikimi črkami: covid-19 ali COVID-19. Ker poimenovanja bolezni pišemo v slovenščini z malo začetnico, je tudi covid-19 pisana z malo začetnico kot navadna beseda. Zapis Covid-19 je napačen.

FONETIČNI ZAPIS
Prevzete občnoimenske besede v skladu s pravopisnimi načeli pišemo tako, kot jih izgovarjamo. Izjema so tiste besede, ki so se v rabi že tako uveljavile (zaradi pogoste ali dlje trajajoče rabe), da jih pišemo v citatni obliki, torej kot covid-19 (in ne kovid-19, čeprav jo tako izgovorimo).

IZGOVOR
Kratico covid-19 najogosteje izgovarjajo kot [kôvid-devétnajst] (široki o pred zvočnikom v; ozki o v prevzetih besedah se kljub SP 2001 opušča: boss [bós], danes [bôs]; tudi Madonna [madóna], danes [madôna]). Podobno ni zaslediti izgovora [devetnájst], a je povsem knjižen in ostaja kot odločitev posameznikov in novinarskih hiš.

SKLANJANJE
Pogosta zadrega pri posebnih besedah, ob katerih se pojavlja tudi številka, povezana s stičnim vezajem, je, ali besedo ob rabi v povedi pregibamo (tj. sklanjamo) ali ne. Čeprav je še pred desetletjem zapis z vezajem vseboval tudi napotilo, da se prva sestavina ne sklanja, če sta sestavini povezani z s stičnim vezajem (npr. Jean-Paul, rod. Jean-Paula ...), je sodobna praksa drugačna, saj zaradi večje jasnosti sestavino pred vezajem sklanjamo tudi, če sta enoti povezani s stičnim vezajem (npr. Jean-Paul, rod. Jeana-Paula ...; vse bolj tudi v TEŠ-u 6). Enako velja za opazovano kratico:

1. covid-19
2. covida-19
3. covidu-19
4. covid-19
5. pri covidu-19
6. s covidom-19

Taka raba prevladuje tudi v aktualnih besedilih:

• Proizvajalci zdravil po vsem svetu si sicer prizadevajo, da bi razvili cepivo proti epidemiji covida-19, ki je na Kitajskem doslej zahtevala 1770 ... (STA)
• zavzeli za okrepljeno sodelovanje in skupno ukrepanje proti covidu-19 (STA)
• Za covidom-19 namreč zboli precej manj otrok kot odraslih in le redko razvijejo opazne simptome (Regional Obala)

Pogosto pa se poimenovanje bolezni covid-19 uporablja kar v imenovalniku, če kot desni prilastek pojasnjuje ali še enkrat pove tisto, kar je bilo rečeno prej: bolnik s simptomi nove koronavirusne bolezni covid-19 ali po zapletih zaradi bolezni covid-19.

(5) Kaj pa novotvorjenke?

Na spletu se že pojavljajo tvorjenke, v katerih je beseda korona prvi del podredne zloženke in je zato pisana skupaj z jedrno besedo, npr.:

• korónabedák ‘kdor se nespametno, neodgovorno vede v času ukrepov samoizolacije’ (vir: Facebook, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Predlagali ste ...)
• korónačàs ‘obdobje epidemije koronavirusne bolezni’
• korónapozdràv ‘pozdrav s komolcem’

Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (marec 2020)