Izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.

Mišljena so imena:

• Furlanija: Attimis (slovensko: Ahten), Nimis (slovensko: Neme), Susans, Anduins, Cesclans, Tualis, Sauris itd.;
• Južna Tirolska (I) (nemško/italijansko): Kiens/Chienes, Sauders/San Maurizio, Tisens/Tesimo, Tscherms/Cermes, Schluderns/Sluderno itd.;
• Tirolska (A): Wattens, Grinzens, Lüsens, Zams itd.;
• Švica: Rhäzüns, Tamins, Zizers, Igis, Sargans itd.

Odgovor:

Končni -s navedenih zemljepisnih imen na alpskoromanskem (furlanskem, ladinskem, retoromanskem) in nekdaj alpskoromanskem, danes deloma ali povsem germaniziranem območju večinoma izvira iz končnega -s latinskih končnic za tožilnik množine. Latinski tožilnik je bil namreč sklon, ki se je mdr. uporabljal tudi v odgovoru na vprašanje "kam?". O teh rečeh pišejo primerjalne slovnice romanskih jezikov in zgodovinsko-primerjalne slovnice alpskoromanskih idiomov, npr. Historische Grammatik des Dolomitenladinischen, osnovne podatke o ohranitvi končnega vulgarnolatinskega -s v alpski romanščini pa je najti že v knjižicah Romanische Sprachwissenschaft avtorja Heinricha Lausberga.

Marko Snoj (maj 2020)