×

Izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp




  • Vprašanje:

    Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.

    Mišljena so imena:

    • Furlanija: Attimis (slovensko: Ahten), Nimis (slovensko: Neme), Susans, Anduins, Cesclans, Tualis, Sauris itd.;
    • Južna Tirolska (I) (nemško/italijansko): Kiens/Chienes, Sauders/San Maurizio, Tisens/Tesimo, Tscherms/Cermes, Schluderns/Sluderno itd.;
    • Tirolska (A): Wattens, Grinzens, Lüsens, Zams itd.;
    • Švica: Rhäzüns, Tamins, Zizers, Igis, Sargans itd.


    Odgovor:

    Končni -s navedenih zemljepisnih imen na alpskoromanskem (furlanskem, ladinskem, retoromanskem) in nekdaj alpskoromanskem, danes deloma ali povsem germaniziranem območju večinoma izvira iz končnega -s latinskih končnic za tožilnik množine. Latinski tožilnik je bil namreč sklon, ki se je mdr. uporabljal tudi v odgovoru na vprašanje "kam?". O teh rečeh pišejo primerjalne slovnice romanskih jezikov in zgodovinsko-primerjalne slovnice alpskoromanskih idiomov, npr. Historische Grammatik des Dolomitenladinischen, osnovne podatke o ohranitvi končnega vulgarnolatinskega -s v alpski romanščini pa je najti že v knjižicah Romanische Sprachwissenschaft avtorja Heinricha Lausberga.

    Marko Snoj (maj 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.