×

Zapis »QR-kode« (z vezajem ali brez vezaja) ter naslov knjige »Kje pa vas jezik žuli?«




  • Vprašanje:

    Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?


    Odgovor:

    Vezaj
    Zveza kratice in besede QR koda je bila v slovenščino prevzeta iz angleščine (angl. QR code). Kratica QR je krajšava za 'Quick Response'.
    Izraz smo v slovenščini v zadnjem času začeli pisati kot besedno zvezo, vmesni vezaj se opušča, saj so raziskave pokazale, da se iz angleščine prevzeti dvobesedni način zapisa uveljavlja tako pri navadnih besednih zvezah angora zajec kot tudi pri zloženkah s kratično prvo sestavino LED svetilka.

    Tak zapis je predlagan v predlogu novih pravopisnih pravil (portal Fran, poglavje Krajšave, člen 19), utemeljen pa v prispevku sodelavke Pravopisne komisije Tine Lengar Verovnik, ki je objavljen na spletišču Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (zavihek Pravopis 8.0).

    Odlomek, ki se nanaša na vaše vprašanje, objavljamo tu v celoti:

    Vse do sedaj opisane predlagane novosti in spremembe glede na pravopisna pravila SP 2001 so praviloma le vsebinske razširitve in dopolnitve, ki izhajajo iz dejstva, da so kratice vedno obsežnejši del novejše slovenske leksike. Sprememba, ki jo napoveduje naslednje predlagano pravilo, pa se ne tiče le kratic (čeprav izhaja iz njihove rabe v besedilih), temveč pri tem sledimo globljim premikom v novejši slovenski skladnji. Pri t. i. zloženkah s kratično (pa tudi črkovno, tj. simbolno) prvo sestavino SP 2001 v pravilih (§ 496) dopušča le dve možnosti: zapis skupaj (TV-program) in obrnjeno zaporedje oz. normativno priporočljivejši besedni red (program TV), ki pa ni vedno mogoč – že tukaj zapisani zgled v rabi ni živ. Dikcija predlaganih prenovljenih pravil pa je naslednja: »Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).« Odločitev za spremembo utemeljujemo v nadaljevanju.
    Za razliko od kratic je pri zapisu zloženk z imenovalniško medpono že SP 2001 normiral tri pisne možnosti (§ 487): v obrnjenem vrstnem redu jih lahko pišemo kot besedne zveze z desnim prilastkom (barve tempera), sicer pa skupaj ali narazen (temperabarve tudi tempera barve). V zadnjih letih število zloženk oziroma zvez obeh tipov (tj. z imenovalniško medpono in s kratično ali črkovno prvo sestavino) še narašča, vedno pogosteje pa jih uporabniki pišejo narazen, saj njihove prve dele dojemajo kot nesklonljive prilastke.
    Zanimivo je, da je Načrt pravil za novi slovenski pravopis (1981) za zveze oz. tvorjenke s kraticami predvideval tudi variantni zapis brez vezaja:
    »Pri zloženkah, katerih prvi del je velika črka (ali več črk), se vezaj tudi opušča: C vitamin, TV drama; vendar se vezaj ne izpušča pri zapisih durov, npr. C-dur« (n. d.: 102).
    Nekatere kratice so dejansko pridevniške že po nastanku (UV žarki 'ultravijolični', AV učinki 'avdiovizualni'), zato pri njih zahteva po pisanju vmesnega vezaja nikoli ni bila skladenjsko utemeljena. Problemi nastajajo tudi pri zvezah, v katerih je kratica umeščena pred katero drugo pridevniško prvino (CRP hitri test), ter v prirednih zvezah s pridevniško prvino in skupno odnosnico (EU in bilateralni projekti), saj izpustnega vezaja v takem primeru ni mogoče uporabiti, ker ista prvina ne more biti hkrati samostalniška odnosnica in del zloženke.
    Zaradi vseh predstavljenih premislekov in argumentov je Pravopisna komisija po razpravi sklenila, da v predlogu prenovljenih pravil odpravi zapis vezaja pri zvezah kratice in samostalniškega jedra – da ga torej ne ohranja niti kot dvojnico.

    Še nekaj pojasnil:

    Slovenski pravopis 2001 je v veljavi in ga uporabljamo ter upoštevamo v največji meri do potrditve novih pravopisnih pravil v celoti. Res pa je, da se pri nekaterih pravopisnih vprašanjih že v drugih priročnikih opozarjalo na drugačne pisne možnosti, npr. v SSKJ ob ptt storitve na to, da je ptt nesklonljivi prilastek in ne prvi del zloženke. Tudi zato smo se pri pisanju monografije Kje pa vas jezik žuli? odločili za zapis, ki ga uveljavljamo v novih pravilih in opisujemo kot problem v isti knjigi.

    ePravopis je pravopisni slovar v nastajanju in razširja pravopisna pravila Pravopisa 8.0 v nastajanju. Redakcije tega slovarja so zato označene kot »predlog«.

    O piki med naslovom in podnaslovom:
    Pika za vprašajem se po zdajšnjem pravopisu ne piše. Najpogosteje v takih primerih sicer pišemo dvopičje, da se meja med naslovom in podnaslovom jasno označi. V tem primeru bi avtorji podnaslov pogosteje zapisali z malo začetnico, saj je tako uveljavljeno pri bibliografskih zapisih, kjer pa je dvopičje nestično, kar v navadnih besedilih sicer popravljamo v levostični zapis, npr.:

    • Kje pa vas jezik žuli?: prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice
    • Kje ste Lamutovi?: roman
    • Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4: kako z življenjem narediti še kaj

    Opažamo pa, da je pri navajanju naše monografije pogosto uporabljena tudi velika začetnica, česar ne moremo označiti za napako:

    • Kje pa vas jezik žuli?: Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice

    Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Peter Weiss (junij 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.