Navajanje bibliografskih podatkov znotraj besedila: prevajanje imen združenj in listin

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, ali naj pravilo o prevajanju podatkov v bibliografskih zapisih, v skladu s katerim v bibliografskih zapisih ne prevajamo naslovov in drugih bibliografskih podatkov, namenjenih identifikaciji publikacije, analogno uporabimo tudi za navajanje bibliografskih podatkov znotraj besedila.

To bi pomenilo, da naslovov in podatkov o izdaji publikacije znotraj besedila ne prevajamo in njihovega prevoda ne dodajamo v oklepaju.

Prosim, da nam svetujete, katero navajanje bi bilo ustreznejše (navajanje v prevodu A ali v prevodu B).

Podvprašanji:

Bi bilo treba angleške izraze namesto v ležečem tisku zapisati med narekovaji?
Bi bilo treba „smernice“ in „ameriško“ pisati z veliko začetnico?

Zgled
Izvirnik:
The operating conditions classes, and their characteristics, are consistent with the classification set in the Thermal Guidelines for Data Processing Environments by the American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.

Prevod A:
Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments ameriškega združenja American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers.

Prevod B:
Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz smernic Thermal Guidelines for Data Processing Environments (smernice za toploto v okoljih za obdelavo podatkov), ki jih je izdalo ameriško združenje American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineers (ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave).

Odgovor:

Pravopisno priporočilo (SP 2001: člen 209 id.) nas usmerja k prevajanju stvarnih lastnih imen, vendar je ob tem vedno tudi kaka izjema. Tako npr. ne prevajamo imen časopisov in revij (Spiegel, Le Monde), podjetij (SpaceX ), športnih klubov (Manchester United), blagovnih znamk (Facebook) ipd.

Medtem ko v leposlovju stvarna lastna imena prevajamo pogosteje, pa v stvarnih besedilih (v uradnih besedilih, turističnih vodnikih, različnih obvestilih ...) uporabljamo tudi neprevedena imena. Pogosto pa eno od različic zapišemo v oklepaju, še zlasti, če je ime neuveljavljeno in bi lahko povzročilo identifikacijske probleme.

Dejavnika, ki vplivata na to, ali ime prevedemo, sta torej:
(a) vrsta in funkcija oziroma namen besedila,
(b) uveljavljenost izvirnega ali prevedenega imena.

Če je tuje ime v besedilu navedeno zgolj zaradi referenčne funkcije, da se sklicujete na kompetentnost ustanove, ki je smernice objavila, je dovolj, da se ob neprevedenem imenu zapiše, kakšne vrste je združenje, saj iz tega lahko bralec sklepa o relevantnosti smernic. (Varianta B)

V varianti A niste prevedli naslova smernic niti imena združenja. Imeni lahko pustite neprevedeni, če nista zelo pomembni za bralce besedila.

Če je pomembno, kdo smernice izdaja in kakšen je njihov prevod, ki se bo med slovenskimi bralci uveljavil, bi napisali takole (varianta C):

Razredi pogojev delovanja in njihove značilnosti so skladni s klasifikacijo iz Smernic za toploto v okoljih za obdelavo podatkov (angl. Thermal Guidelines for Data Processing Environments), ki jih je izdalo Ameriško združenje inženirjev za ogrevanje, hlajenje in klimatske naprave (angl. American Society of Heating, Refrigerating and Air-Conditioning Engineer).
(Okrajšavo angl. lahko tudi izpustite.)

Tak način je v slovenskih besedilih najpogosteje uporabljen, če želimo zadovoljiti bralce in ohraniti izvirno ime zaradi identifikacije, npr. dva primera iz korpusa Gigafida:

Evropska skupnost za premog in jeklo (angl. European Coal and Steel Community) je podpisala pogodbo ...
Tako naj bi se po najnovejših spoznanjih Ameriškega geofizikalnega združenja (angl. American Geophysical Union) pred 65 milijoni let odigralo izumrtje dinozavrov.

Helena Dobrovoljc (junij 2020)