Razlika med rabo nedoločnika in glagolnika

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.

Odgovor:

Raba nedoločnika in glagolnika sta v slovenščini do neke mere prekrivni zlasti v vlogi osebka (npr. pisati/pisanje na roko je dobro za razvoj možganov), sicer pa imata vsak svojo vlogo, v kateri medsebojno načeloma nista zamenljiva.

NEDOLOČNIK (brezosebna in brezčasovna glagolska oblika na -ti/-či) zelo pogosto nastopa kot obvezno glagolsko dopolnilo, in sicer pri:

naklonskih (hoteti, želeti, moči, morati, smeti; biti treba) in po pomenu podobnih glagolih (drzniti si, nameravati ipd.), npr. moraš/ni ti treba delati (*delanje);
faznih glagolih (začeti/začenjati, nehati/nehavati), npr. začel/nehal je delati (*delanje);
nekaterih glagolih zaznavanja (videti, slišati), kjer sicer ne gre več za obvezno dopolnilo, ker je isto vsebino – in to časovno natančneje – mogoče izraziti z odvisnikom:

videl jih je vstopiti/vstopati ~ videl jih je, kako so vstopili/vstopajo;
slišal jo je zapeti/peti ~ slišal jo je, kako je zapela/poje.

V teh primerih je potencialno mogoče rabiti tudi glagolnik, čeprav se zdi, da je poudarek na konkretnem dejanju pri tem manjši (manj izrazita časovna umeščenost dejanja): videl je njihovo vstopanje, slišal je njeno petje.

GLAGOLNIK (brezosebna in brezčasovna oblika na -nje/-tje; -tev, ki prehaja od glagola k samostalniku) pogosto zamenjuje posamezne stavke v povedi (zlasti časovna, načinovna in vzročna stavčna razmerja spreminja v okoliščine dejanja), kar poved navadno skrajša, npr.:

ko smo pisali raziskavo, smo ugotovili ... ~ ob/pri pisanju raziskave smo ugotovili ...;
pijemo kavo in se nam zdi, da preganjamo spanec ~ ob pitju kave/s pitjem kave se nam zdi, da preganjamo spanec
ker igra slabo, ne gre na tekmovanje ~ zaradi slabega igranja ne gre na tekmovanje.

V tej funkciji je mogoče uporabiti tudi samostalnik, ki po obliki ni glagolnik, npr.:

ker ne dela zanesljivo, ne napreduje ~ zaradi nezanesljivega dela ne napreduje.
Nedoločnika ni mogoče rabiti v nobenem od naštetih primerov.

Po drugi strani je glagolnik zaradi njegove oblikovne (glagolska osnova + samostalniške končnice) in funkcijske vmesnosti med glagolom in samostalnikom mogoče uporabljati kot predložni ali nepredložni predmet ob glagolu, npr.:

lotiti se izdelave/izdelovanja;
pripomoči k napredku/napredovanju;
ukvarjati se z igro/igranjem.

Tudi tu nedoločnika večinoma ni mogoče rabiti.

V primerjavi s severnoslovanskimi jeziki, npr. poljščino in zlasti ruščino, pa tudi denimo romanskimi jeziki, je raba nedoločnika v slovenščini bolj omejena.
V ruščini lahko zamenjuje npr. pogojne odvisnike, zlasti ob njihovi splošni veljavnosti:

esli dopustit', čto ... ~ če predpostavimo/privzamemo, da ....

V španščini časovne odvisnike:

al entrar ~ ko vstopimo.

Nadomeščanje takih odvisnikov z glagolnikom / funkcionalno bližnjim samostalnikom pa je načeloma možno: ob predpostavljanju/predpostavki, ob vstopanju/vstopu itd.

Domen Krvina (avgust 2020)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}