Imena pravljičnih junakov in raba začetnice

[Moderator]

Vprašanje:

V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.

Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:

1. Brokonja Čeljustnik
2. Coprnica Zofka
3. Kokokoška Emilija
4. Lučka Regrat
5. Maček Muri
6. Mamka Bršljanka
7. Maruška Potepuška
8. Medvedki Sladkosnedki
9. Metuljček Cekinček
10. Muca Copatarica
11. Sinko Polovinko
12. Tonček Balonček

Primeri rabe:

• Mamka Bršljanka : pravljice s celega sveta / [izbrala in prevedla Kristina Brenkova ; ilustrirala Ančka Gošnik-Godec]
• Brkonja Čeljustnik : pravljica / Bogomir Magajna ; ilustriral Božidar Jakac Medvedki sladkosnedki / Srečko Kosovel ; naslikala Jelka Reichman ; [pesmi izbral Niko Grafenauer]
• Muca copatarica / [besedilo Ele Peroci iz slikanice Muca copatarica ;
  ilustracije Ančka Gošnik-Godec ; priredila Jelka Pogačnik] -- Muca
  Copatarica / Ela Peroci ; [ilustrirala] Ančka Gošnik-Godec
• Sinko polovinko [Glasbeni rokopis] / arr. B. Adamič
• Tonček - balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič --
  Tonček-Balonček / Anton Ingolič ; ilustriral France Mihelič
• Metuljček cekinček [Glasbeni tisk] : pesmice Janeza Bitenca -- Metuljček, Cekinček [Zvočni posnetek] : pesmice Janeza Bitenca
• Coprnica Zofka / Svetlana Makarovič ; ilustriral Gorazd Vahen
• Kokokoška Emilija / Svetlana Makarovič ; ilustrirala Suzi Bricelj

Odgovor:

Domišljijski liki se v slovenščini pišejo različno, in sicer glede na to, koliko sestavin imajo in ali so te občno- ali lastnoimenske. O tem smo pisali že tukaj in tukaj.

Domišljijska imena so lahko štirih vrst:

1. enobesedna imena pišemo z veliko začetnico: Aladin, Miškolin, Sapramiška, Zvitorepec;
2. večdelna imena pojmujemo kot ime in priimek ter pišemo obe sestavini z veliko začetnico, druga lastnoimenska sestavina je lahko enakoglasnica občnega poimenovanja za vrsto bitja, lastnost ipd. (kar je pogosto tudi pri resničnih imenih in priimkih): Brkonja Čeljustnik, Pika Nogavička, Miki Miška, Peter Nos, Jaka Racman;
3. enodelna večbesedna imena so navadno samostalniške besedne zveze s pridevniškim levim prilastkom; z veliko začetnico pišemo le prvo sestavino, ime lika je celotna besedna zveza: Obuti maček, Rdeča kapica, sestavine navadno niso izpustljive;
4. enobesedna imena iz prve skupine se lahko pojavljajo v stalnih besednih zvezah z občnim poimenovanjem, v tem primeru jih pišemo z veliko začetnico; prvi, tj. občnoimenski del (ki navadno poimenuje vrsto bitja, poklic ipd.: babica, dedek, poštar, krava ...) pa z malo začetnico; v zgodbi je prva sestavina lahko tudi izpuščena in se ime pojavlja samostojno: zvezdica Zaspanka, pek Mišmaš, sovica Oka, muca Copatarica.
   Opozorimo pa naj: Kadar te zveze uporabimo kot stvarno ime (ime knjižnega dela, ob vpisu v Cobiss, v katalogih ipd.), tudi prvi del zapisujemo z veliko začetnico (npr. pravljica Muca Copatarica, igrica Maček Muri).

Po tej delitvi se domišljijsko ime mamka Bršljanka uvršča v 4. skupino, saj je prvi del imena zaznamovano občnoimensko poimenovanje za mater, drugi del pa je lastnoimenski (kot npr. sosedov pes Muri). Teh domišljijskih imen ne smemo mešati z imeni iz 2. skupine, kjer je tudi prvi del (ki deluje kot osebno ime, medtem ko drugi del deluje kot priimek) lastnoimenski. Občnoimenski del lahko pri imenih iz 4. skupine odpade, saj je osebno ime lika v resnici druga sestavina, medtem ko tvorita pri imenih iz 2. skupine ime lika obe sestavini. Liku mamka Bršljanka je tako ime Bršljanka in ne mamka.

Druga domišljijska imena, ki jih navajate, se po skupinah uvrščajo takole:

• 2. skupina: Brkonja Čeljustnik, Lučka Regrat, Maruška Potepuška, Tonček Balonček;
• 4. skupina: coprnica Zofka, kokokoška Emilija (čeprav gre za besedno igro, je še vedno prepoznavno ime vrste), maček Muri, metuljček Cekinček, muca Copatarica, sinko Polovinko.

Preostane le še poimenovanje medvedki sladkosnedki, ki je posebno, ker je množinsko. Prva sestavina je občno ime in zato zapisana z malo začetnico, druga pa je desni prilastek, ki natančneje (kot opis razločujoče lastnosti) določa jedro na levi strani. Lahko bi rekli, da gre pri teh medvedkih za posebno vrsto, in sicer za take, ki so sladkosnedi, so torej sladkosnedki, vendar bi tudi takšno množinsko poimenovanje vrste pisali z malo začetnico, podobno kot npr. kosovirji.

Urška Vranjek Ošlak (avgust 2020)

---

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}