×

Tabujske besede v SSKJ: »lulika«




  • Vprašanje:

    Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?


    Odgovor:

    Razlog za to, da beseda lulika ni bila vključena v SSKJ (za razliko od drugih pomensko podobnih besed), je neizkazanost te besede v listkovni kartoteki SSKJ, kjer je zbranih več milijonov izpisov iz dotedanjih in sočasnih knjižnih besedil. Morebitna ustna raba besede v pogovornem jeziku ali narečjih ne bi štela za rabo v knjižnem besedilu, zato ne bi bila relevantna za SSKJ. A ker beseda ne podlega slovenskemu samoglasniškemu upadu, ker torej namesto lúlika nihče ne reče **lúlka, upravičeno domnevamo, da je beseda zelo mlada, mlajša od SSKJ. Prav v zadnjih desetletjih so se namreč ob moških ljubkovalnicah, ki se končujejo na -i, pojavile ženske ustreznice, tvorjene s priponskim obrazilom -ka. Tako imamo ob samostalniku kuži žensko ljubkovalnico kužika, ob ljubi se pojavlja ljubika in ob luli, kar se resda redko uporablja v pomenu 'lulček', žensko ustreznico lulika, tudi lulica.

    Za primerjavo lahko nekaj več povemo o besedah iz iste besedne družine. Medtem ko so lulati, lulek in lulček dovolj zastopani v listkovni kartoteki SSKJ, da so bili uvrščeni v slovar, pa je bila beseda lulica v pomenu 'zunanje žensko spolovijo' zapisana le enkrat, pa še to šele leta 1982, torej po izidu druge knjige SSKJ, ki obsega besede od I do Na; lulika pa, kot že rečeno, nobenkrat. Pa ne zato, ker bi se ji kdo hotel izogniti, preprosto zato, ker je takrat še ni bilo.
    Tudi sicer se besedna družina, kamor se uvršča lulika, v slovenskih besedilih pojavi razmeroma pozno. V Pleteršnikovem slovarju s konca 19. stoletja v ustreznem pomenu najdemo le glagol lulati, ne pa tudi lulek, lulček itd. Te besedne družine (ki je ne smemo pomešati z danes zastarelo besedo lula v pomenu "pipa za kajenje tobaka" – ta je namreč prevzeta iz hrvaščine, v katero je prek srbščine prišla iz turščine) ne najdemo niti v korpusu starejših besedil IMP, kar dodatno potrjuje, da v preteklosti raba teh besed ni bila značilna za pisna besedila.

    Nekoliko drugačno je stanje v sodobni knjižni slovenščini. V sodobnih besedilih, zbranih v korpusu Gigafida in drugih korpusih, je beseda zaznavna, vendar je njena raba še vedno razmeroma redka. Če bo njena raba v pisnih besedilih še naraščala, bo beseda izpolnjevala pogoj za vključitev v novi razlagalni slovar eSSKJ.

    Matej Meterc, Marko Snoj (september 2020)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.