»Kam v Prekmurju?« ali »Kam v Prekmurje?«
-
Vprašanje:Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje):
– Kam v Prekmurju?
– Kam v Prekmurje?
Odgovor:Pravilni sta obe vprašalni povedi, ki ju navajate, je pa njun pomen različen.
-
Prvo vprašanje je na mestu, ko je kdo že v Prekmurju ali se tja odpravlja, pa ga zanima, kam bi bilo znotraj Prekmurja dobro/smiselno iti, kaj obiskati – to je torej vprašanje, ki spada denimo na reklamni letak, ki oglašuje različne (turistične) možnosti v Prekmurju. Okoliščinski krajevni zaimek kam je v tem primeru v vprašalni vlogi.
Taka vloga kam se navadno pojavlja ob lastnih imenih pokrajin, mest ipd. kot večjih celot s posameznimi lokacijami znotraj njih. Takšno vprašanje se pogosto uporablja v predmetnem ali prilastkovnem odvisniku, npr. Tokrat smo vas povprašali, kam v Celju bi peljali prijatelja, Kot po tekočem traku za vsak prevoz zaračunavajo dodaten znsek, ne glede na to, kam v Atenah se podajo, Pred leti je mesto izgubilo hotel in danes je problem, kam v Škofji Loki s polnim avtobusom turistov. -
Tudi v tem primeru gre za prostorski vprašalni prislovni zaimek, vendar je tožilniška raba pogosta, kadar želimo natančnejše pojasnilo, npr. v katero mesto v Prekmurju imate v mislih: Kam (natančno) v Prekmurje? ali, kot kaže naslednji korpusni zgled, v katero od držav/mest v Ameriki:
- Na vprašanje, kam v Ameriko namerava potovati, tujec ni hotel odgovoriti.
- Zaimek kam je sicer mogoče uporabiti tudi kot poljubnostni (označuje poljubno izbiro): Kaj ko bi šli kam v Prekmurje?. Gre za nadaljevanje ideje, da bi se lahko odpravili v določeno pokrajino, kraj (in znotraj nje na poljubno lokacijo). Taka vloga zaimka kam se pogosto pojavlja tako ob lastnih kot tudi občnih imenih (večjih) geografskih enot z neporedeljeno/poljubno izbiro njihovih podenot, npr. Smučat gremo kam v bližino, na Krvavec , včasih v Kranjsko Goro, na Vogel ali v Avstrijo, Ali pa sva mogoče zgrešila vlak in se peljeva kam v Provanso? Ali Šampanjo?, Bal sem se, da me bodo iz Sežane premestili v službo kam v Ljubljano in bom moral zapustiti Kras.
Dodatno naj omenim še, da je pri tožilniku poljubnostna raba [(62 - 5)/62 primerov v vzorcu] pogostejša kot vprašalna. Prav tako tožilnik v nasprotju z mestnikom implicira, da tisti, ki se kam odpravlja, tja še ni prispel, ali pa o odhodu celo šele razmišlja kot možnosti/želji, kar je vidno npr. iz zgledov:
- Na vprašanje, kam v Evropo bi rada odpotovala, je odgovorila da v Španijo.
- Kam v Rusijo bi leteli, je po njegovem še stvar dogovora, saj bodo izbrali najbolj rentabilno lokacijo.
Stopnja nedoloč(e)nosti se zdi pri rabi tožilnika zato večja kot pri mestniku, kjer je širša lokacija/destinacija vsekakor znana in gre pri vprašanju za izbiranje med možnostmi (ki si ga zastavlja npr. turist), ne za dodatno pojasnilo, ki ga pri vprašanju z tožilnikom želi drugi.
Domen Krvina (september 2020)
-
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.