×

Krajšanje imen za dneve v tednu na koledarjih – s piko ali brez nje?




  • Vprašanje:

    Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

    Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

    Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.


    Odgovor:

    Znamenje okrajšanosti je pika, vendar (kot smo v svetovalnici že pisali v odgovoru »Krajšanje šolskih ocen (2)«) se pojavljajo tudi okrajšave brez končne pike, in sicer gre za dva tipa:

    a) okrajšave, ki jih v besedilu uporabljamo vedno z okrajšavno piko, pika se opušča zgolj v posebnih besedilnih položajih (v preglednicah, na koledarjih, v spričevalih ipd.).

    Take so tudi okrajšave, ki jih pogosto vidimo na koledarjih – zapisi dnevov v tednu ali mesecev (pon., dec.). Pri tem tudi zapis pon na koledarju pomeni ponedeljek, težko bi govorili, da se v zavesti posameznika, ki »bere« ta koledar, dnevi v tednu pojavljajo kot pon, tor, sre ipd. V resnici jih v mislih ali pri tihem branju razvezujemo, če jih uzavestimo.

    b) okrajšave, ki so brez okrajšavne pike tudi v besedilu, npr. cca, nzd.

    Pri nekaterih okrajšavah priročniki knjižnega jezika glede rabe pike niso enotni, npr. mio, enako velja za razmerje med rabo in priročniki, npr. mrd (Gigafida 2.0) in mrd. (Fran), vendar se v tem primerih sprašujemo, ali ne gre morda bolj za simbole enot kot za »samostojne kode«, kot ste jih poimenovali.

    Helena Dobrovoljc (november 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.