×

Je bolje »covid« ali »covidna« bolnišnica? Se okužimo z virusom ali s covidom-19?




  • Vprašanje:

    Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.

    1. Je besedna zveza covid bolnišnica ustrezna? Zveza bolnišnica za paciente/bolnike s covidom-19 je namreč bistveno daljša.
    2. Je bolnik okužen z virusom ali boleznijo? Gre za širjenje okužbe/okužb z novim koronavirusom ali s covidom-19? Preprečujemo širjenje virusa ali bolezni?


    Odgovor:

    Bolniki se okužijo s koronavirusom in zbolijo za covidom. Družba preprečuje z ukrepi širjenje virusa in okužb s koronavirusom in s tem tudi širjenje bolezni. Če smo pozitivni ob testiranju na koronavirus, ni nujno, da tudi zbolimo za covidom.


    O pridevniku covidni

    Bolnišnice imajo različna poimenovanja:

    • po medicinski specializaciji: splošna, ortopedska, ginekološka, psihiatrična, pediatrična ...
    • po bolnikih, ki jih tam prednostno obravnavajo: vojaška, otroška ...
    • po bolezenskem stanju: infekcijska, bolnišnica za pljučne bolezni ...

    Izbira poimenovanja bolnišnice je torej precej prosta. A če primerjamo možnosti – covid bolnišnica in bolnišnica za bolnike s covidom --, moramo prej osvetliti nekaj ozadja zveze covid bolnišnica.

    Slovenistično jezikoslovje se je dolga desetletja upiralo težnjam, da bi samostalnik lahko nastopal v vlogi levega (nepregibnega) pridevniškega prilastka, torej tenis igrišče, tarok karte, emšo številka ipd., temveč je predlagalo drugačne ubeseditvene/skladenjske možnosti:
    (a) obravnavo take zveze kot zloženke: tenisigrišče, tarokkarte (tako v slovarju SP 2001, vendar z možnostjo zapisa narazen),
    (b) pretvorbo samostalnika v pridevnik z obrazilom: teniško igrišče,
    (c) rabo desnega predložnega prilastka: karte za tarok,
    (č) rabo desnega prilastka: številka emšo.

    Toda stik z drugimi jeziki v slovenščino vsak dan prinaša nove zveze, ki jih ni mogoče več sproti preusmerjati v skladenjske možnosti, bolj značilne za slovenščino, zato se tudi samostalniki v položaju pred drugim samostalnikom obravnavajo kot samostalniki v pridevniški rabi, kar je razvidno iz nekaterih novejših normativnih del (SSKJ2 2014).

    V knjižnem jeziku leta 2020 je torej sprejemljivo in nevtralno uporabljati zapis narazen mesto s covid bolnišnico, bolnišnica s covid oddelkom, oddelek za covid paciente, seveda pa je knjižni slovenščini še vedno bližja možnost zveze vrstnega pridevnika in samostalnika, tj. covidska ali covidna bolnišnica, ki ju potrjuje tudi raba:

    • covidski: doba, kriza, oddelek, paket, ukrep, vsakdanjik
    • covidni: bolnišnica, oddelek, pljučnica, točka, bolnik

    Obe možnosti se skladata z zgoraj omenjeno možnostjo b, povsem sprejemljiva pa je tudi možnost c:

    • bolnišnica za covid-19

    Glede na kratek čas, v katerem je mogoče slediti življenju besed, ki jih je prinesel koronavirus, je težko govoriti o ustaljenosti. Pozorno opazovanje jezikovnih izbir pa kaže, da je od naštetih sistemskih možnosti trenutno najbolj razširjena raba pridevnika covidni:

    • Covidni oddelek tudi v šempetrski bolnišnici.
    • Pri covidni pljučnici imajo bolniki včasih nasičenost krvi s kisikom izjemno nizko, na videz nezdružljivo z življenjem.
    • Razmišljajo tudi o krovni covidni bolnišnici, za zdaj je predvidena Topolšica z možnostjo 100 dodatnih postelj.

    Kaj pa kovid?

    Ker pa se v slovenščini že pojavljajo tudi pridevniške tvorjenke iz samostalnika covid-19, zapisane podomačeno, torej v skladu s fonetično uresničitvijo, je potreben tudi odgovor na vprašanje o podomačenem zapisu kovid.

    V publicističnih, zasebnih in nestrokovnih besedilih opažamo zapise besede, ki ni več kratica, temveč navadna občna beseda (COVID-19 > covid, tudi covid-19), v skladu s fonetično uresničitvijo, torej ob covid tudi kovid. Fonetični zapis se nedosledno pojavlja tudi v besedilih, ki jih »proizvaja« spletni prevajalnik podjetja Google:

    • angl. covid measure > slov. ukrepi kovid
    • angl. Covid spreads primarily from person to person > slov. Covid se širi predvsem od osebe do osebe

    Če bi vedeli, po katerih načelih deluje Googlov prevajalnik, bi lahko sklepali, da je sicer nesistematično strojno prevajanje covid > kovid morda povezano s prevladujočimi zapisi kovid, kovidni ... v slovanskih jezikih, npr. hrvaščini in srbščini, ruščini (kovidnik 'bolnišnica za bolnike s covidom-19'; ковидная пневмонияkovidna pljučnica).

    Opažamo tudi, da se z večjo integracijo besede, npr. v pridevniških tvorjenkah, predvsem sestavljenkah, kot naravna izbira ponuja zapis s k (... sem v bistvu protikovidni zarotnik ...).

    Zapis same bolezni s k je torej mogoč, a je za zdaj omejen bolj na publicistična besedila (tu in tu) in zasebno pisanje, ne uporablja ga zdravniška stroka, zagotovo pa bo z novimi besednimi tvorbami prišlo do večjega števila podomačenih tvorb in celotne družine, kar bo olajšalo tudi zapis in rabo tvorjenk tipa protikovidni ukrepi.

    Priporočamo torej zapis in rabo covidna bolnišnica* oziroma kovidna bolnišnica.

    Ne želimo prenagljeno soditi o prihodnjih virusih ali njegovih mutacijah, vendar pa se lahko zgodi, da bo za ubesedovanje v naslednjih letih pomembno tudi razlikovanje med covidom-19 in morda covidom-20 in covidom-23, zato bi opuščanje številke lahko postalo moteče. Še vedno pa lahko pritrdimo kolegoma Tanji Mirtič in Domnu Krvini, ki sta sta v odgovoru Domače ali prevzeto: »covid-19« ali »kovid 19« zapisala, da v kratici oziroma v besedi, nastali iz kratice, zapis s k učinkuje stilno zaznamovano, hkrati pa »pestrost rabe jezikovnih sredstev [...] kaže na živost in prožno odzivnost jezika kot naravnega sistema, ki pogosto deluje manj linearno, kot si morda včasih predstavljamo«.

    Helena Dobrovoljc, Peter Weiss, Tina Lengar Verovnik (november 2020)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.