Ločila pri nazivih in citatih

Moderator

Vprašanje:

Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

dr. Janez Novak, minister

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

akad. prof. dr. Marija Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

rektor prof. dr. Janez Novak

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

urednik

Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):

besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo

Lep pozdrav

Janez Novak

Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:

Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)

Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?

Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:

semiosfere.« (Lotman 2006: 188).

in

semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)

Hvala za mnenje in lep pozdrav

V. T.

Odgovor:

1. Pisanje nazivov na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah

Nazive na koncu dopisa, predgovora ipd. razumemo kot del samostojne povedi v besedilu dopisa, predgovora ipd. Tudi če se poved ne zaključuje s piko in gre za t. i. poved brez končnega ločila, se prva beseda v povedi, kot določa 29. člen v Slovenskem pravopisu (2001), piše z veliko začetnico. V vašem primeru se z veliko začetnico piše okrajšava naziva (Dr. Janez Novak, minister) oziroma naziv (Rektor prof. dr. Janez Novak).

2. Ločilo ob zaključnem pozdravu v dopisih

Pozdravi so povedi, ki se v dopisih uresničujejo na več načinov, kot samostojna enostavčna poved s končnim ločilom, običajno klicajem, ali poved brez ločila oziroma kot večstavčna zvalniška poved z vejico med imenom in preostalim delom povedi, zato je pravilnih več možnosti.

3. Ločila pri navajanju vira v znanstvenem besedilu

V Slovenskem pravopisu (2011) je v 246. členu določeno, da navedbe vira navadno nimajo končne pike. To določilo se je preneslo na znanstvena besedila, kjer se je na splošno uveljavilo, da se pika za navedbo vira ne zapisuje (gre za poved brez končnega ločila). Poved, katere del je navedek v oklepaju, svoje končno ločilo obdrži, in sicer ne glede na položaj navedka v povedi. Pri citiranju ohranimo vse prvine citata, tudi ločila, izpuščene dele pa označimo s tremi pikami v oglatih oklepajih ali med poševnicama. Glede navajanja in citiranja še velja, da je način navadno strogo določen v uredništvu posamezne znanstvene oz. strokovne revije.

V vašem primeru citat vključuje končno ločilo, zato ostane navedba vira v oklepaju brez pike in se razume kot poved brez ločila:

Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)

Nataša Jakop