×

Krmarjenje

    Jezikovna svetovalnica

    • Registracija
    • Prijava
    • Iskanje
    • Novo vprašanje
    • Domov
    • Kategorije
    • Oznake
    • Nedavno
    • Priljubljeno

    Svojilni pridevnik iz imena »Vittorio« – s končnico -ijev ali -iev?

    svojilni pridevnik
    besedotvorje preglas svojilni pridevnik tvorba pridevnikov sklanjanje lastnih imen
    1
    1
    481
    Nalagam več objav
    • Od starejšega do novejšega
    • Od novejšega do starejšega
    • Največ glasov
    Odgovori
    • Odgovori s temo
    Prijavi se za odgovor
    Ta tema je bila izbrisana. Vidijo jo lahko le uporabniki s pravicami upravljanja.
    • Moderator
      Moderator Zadnje urejanje:


      Vprašanje:

      Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz imena Vittorio tvori z j (po naslednjem zgledu iz SP: Mario - Marijev) ali brez te podaljšave (v SP sta npr. navedena Verrocchio – Verrocchiev in D'Annunzio – D'Annunziev).


      Odgovor:

      Svojilni pridevnik iz imen moškega spola tvorimo z obrazilom -ov, ki se pred glasovi c, j, č, š, ž in dž preglasi v -ev.
      Samoglasniški sklop -io (v imenih Mario, Vittorio, Dario, DiCaprio) izgovorimo kot [ijo], zato se končni o pred soglasnikom j preglasi v e, k temu nas usmerja tudi pravilo v SP 2001 (člen 957):

      SP 2001, § 957
      Namesto -ov imamo -ev, če se podstava končuje na govorjeni c j č ž š dž.

      Svojilni pridevnik iz imena Vittorio [vitórijo] je torej Vittoriev [vitórijev].


      Vendar pa iz imen na -io ne tvorimo le svojilnega pridevnika, temveč jih tudi pregibamo oz. sklanjamo. Tu pa dobimo v pravilih (SP 2001) nekoliko drugačen napotek. Preglas, ki se pri sklanjanju takih besed izrazi v orodniku ednine, rodilniku in dajalniku dvojine in množine ter orodniku dvojine, pri sklanjanju imen na končni -io, ki je izgovorjen kot [ijo], ni dosledno uresničen. V v členu 791 pravopisnih pravil SP 2001 lahko razberemo, da je pri besedah s končnim sklopom -io nepreglašena možnost ustaljena, a ni brezizjemna:

      SP 2001, § 791
      Pri besedah s končajem -io (rádio [rádijo]) pišemo navadno -em: z radiem.

      To potrjuje tudi pravopisni slovar SP 2001, saj se pri nekaterih iztočnicah s pisnim -io in govorjenim [ijo] pojavlja možnost (1) pisne oblikoslovne dvojnice ob brezizjemnem govornem preglaševanju, pri drugih je na voljo (2) le preglašena možnost, pri tretji skupini (3) pa preglas sploh ni uveljavljen.

      (1)
      Dvojnica

      clío -a [klijo] m s -em/-om [em] tudi živ. (ȋ) |avtomobil|
      émbrio -a [ijo] m z -em/-om [em] (ẹ́; ẹ̑) zarodek; biol. kalček, klica
      kínostúdio -a [ijo] m s -em/-om [em] (ȋú) publ. snemalni studio
      Ontário -a [ijo] m z -em/-om [em] zem. i. (ȃ) |kanadska provinca|: v ~u
      rádio -a [ijo] m z -em/-om [em] (á; ȃ) kupiti ~; delati na ~u; pojm. biti po ~u povezan s pilotom; govoriti po ~u
      stêreostúdio -a [ijo] m s -em/-om [em] (ȇú) stereofonski studio

      (2)
      Le preglašena možnost

      ágio -a [ažijo] m z -em pojm. (ȃ) fin. ažio
      ávtorádio -a [ijo] m z -em (ȃȃ) teh. žarg. avtomobilski radijski sprejemnik
      Campofórmio -a [kampoformijo] m s -em zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v Campofomiu
      D'Annúnzio -a [danuncijo] m z -em oseb. i. (ȗ) |italijanski književnik in politik| D'Annúnziev -a -o (ȗ)
      Mário -a, °-ta [ijo] m z -em oseb. i. (ȃ) Márijev -a -o, °Máriotov -a -o (ȃ)
      Tókio -a [ijo] m s -em zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Japonske|: v Tokiu
      Verrócchio -a [verokijo] m z -em oseb. i. (ọ̑) |italijanski slikar| Verrócchiev -a -o (ọ̑)

      (3)
      Le nepreglašena možnost

      brío -a [ijo] m, pojm. (ȋ) neobč. ognjevitost, živahnost
      fólio -a [ijo] m, pojm. (ọ́) biblio. |format knjige|; števn. postaviti ~ na knjižno polico
      pastíccio -a [ičo] m (ȋ) um.
      pólio -a [ijo] m, pojm. (ọ̑) zdrav. žarg. otroška paraliza
      Polisário -a [ijo] m, stvar. i. (á) |osvobodilno gibanje v nekdanji Španski Sahari|
      Río -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) Rio de Janeiro
      sínhrostúdio -a tudi sínhro stúdio ~ -a m [ijo] (ȋú) film. žarg. sinhronizacijski studio
      trío -a [ijo] m (ȋ) klavirski trio; poud. ubran igralski trio |trojka|

      Kot je razvidno iz zgornjih skupin, so svojilni pridevniki (pri občnih besedah so sicer le redko uslovarjeni) vedno zapisani le s preglašenim obrazilom ev, soglasnik j, ki ga izgovorimo, pa ni zapisan. Mario – Marijev je izjema, najbrž zaradi vzporednice s slovenskim imenom Marijo.
      Aktualna raba tudi kaže, da se pisno preglas ne zaznamuje dosledno, npr. Gigafida 2.0, kar potrjuje že omenjeni napotek v členu 791 pravopisnih pravil. Temu morda botruje končni -o, ki vpliva na ohranitev zapisa z o.

      Ime Obrazilo -ov V GF 2.0 Obrazilo -ev V GF 2.0
      Mario Mariev 110 Mariov 164
      Vittorio Vittoriev 0 Vittoriev 0
      DiCaprio DiCapriev 4 DiCapriov 34
      Dario Dariev 7 Dariov 10
      Antonio Antoniev 25 Antoniov 117
      Silvio Silviev 2 Silviov 6

      Svojilni pridevnik iz imena na pisani -io, ki se izgovori [ijo], se tvori z obrazilom -ev (Vittoriev), a tudi zapis z -ov (Vittoriov, po SP 2001 izgovorjen kot [vitórijev]) ni nepravilen, saj se preglas v pisavi pri teh imenih zaznamuje nedosledno in neobvezno.

      Raziskava, ali je res pri teh imenih preglas vedno tudi govorno uresničen, pa bi razkrila tudi, ali sta zapis in izgovor pri teh imenih bolj povezana. Že napotek, da napisani o izgovorimo kot e, je za slovenščino nenavaden.

      Helena Dobrovoljc (januar 2021)


      Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

      1 odgovor Zadnji odgovor Odgovori Citiraj
      • Prva objava
        Zadnja objava
      Navajanje
      Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

      Licenčni pogoji
      Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.

      © ISJFR ZRC SAZU

      • O svetovalnici
      • Fran.si