×

Zapis pravljičnega bitja: »Snežna kraljica«




  • Vprašanje:

    V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?


    Odgovor:

    Imena pravljičnih junakov v slovenščini večkrat povzročajo težave pri zapisu velike ali male začetnice, zlasti kadar se prekrivajo z naslovom literarnega dela. Obširneje o tem vprašanju je bilo že razloženo tukaj: Imena pravljičnih junakov in raba začetnice.

    Poimenovanje snežna kraljica je v osnovi občno poimenovanje (kot npr. kraljica vil) – v Andersenovi pravljici izhaja iz poimenovanja kraljica belih čebel ( = snežink). Zlasti v drugem poglavju pravljice, kjer babica Kaju in Gerdi pripoveduje navedeno zgodbo o snežni kraljici kot največji od snežink, je torej zapis z malo začetnico ustreznejši. Ker pa je v naslednjih poglavjih lik antropomorfiziran, je razumljivo razumevanje tega vrstnega poimenovanja kot enodelnega večbesednega lastnega imena, ki se zapisuje kot Snežna kraljica, zlasti ker v zgodbi ne izvemo njenega dejanskega imena. (Razliko v zapisu med drugim in ostalimi poglavji najdemo npr. v naslednjem španskem prevodu pravljice, kjer je snežna kraljica najprej zapisana kot občno ime, v nadaljevanju pravljice pa kot lastno ime.)

    Dvojnost razumevanja se odraža tudi v prevodih v različne jezike: tako je po Wikipediji v angleščini (the Snow Queen), ruščini (Snežnaja koroleva) in španščini (la Reina de las Nieves) poimenovanje obravnavano kot lastno ime, v italijanščini pa kot občno ime (la regina delle nevi). Tudi v danskem jeziku najdemo oba načina zapisa: na spletni strani, posvečeni H. C. Andersenu, najdemo v besedilu pravljice zapisano kot občno ime (snedronningen), v povzetku pa kot lastno ime (Snedronningen). Danski primer bi kazal, da je šlo v izvirniku (ki so mu verjetno sledili tudi prevajalci slovenske izdaje Mladinske knjige) res za občno poimenovanje, vendar se je to skozi desetletja vse bolj dojemalo kot lastno ime.

    Snežna kraljica pa ni edini primer takšnega poimenovanja v slovenščini. Podoben, a manj znan je npr. zahodna vešča iz Čarovnika iz Oza, ki je v angleščini prav tako zapisana z velikimi začetnicami (the Wicked Witch of the West), v različnih slovenskih besedilih pa jo najdemo zapisano tako z veliko (zlasti ko gre za lik v predstavah) kot z malo začetnico (Zahodna vešča, Čarovnica Zahoda : zahodna vešča, zlobna čarovnica zahoda).

    Če vrstnemu poimenovanju kot jedru besedne zveze sledi ime v vlogi imenovalnega prilastka, kot ste napisali v primeru snežna krajica Ana, je raba velike začetnice upravičena le pri prilastku.

    O imenovalnem prilastku tudi v Slovarčku jezikoslovnih izrazov (SP 2001, člen 1135):

    imenovalni prilastek
    nepregibni prilastek desno od odnosnice, npr. hotel Turist (rod. hotela Turist), zdravilišče Radenci (rod. zdravilišča Radenci), črka b (rod. črke b), število 3/tri (rod. števila 3/tri)

    Alenka Jelovšek (januar 2021)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.