Vključitev besed v slovar: »janšizem«

Moderator

Vprašanje:

Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.

Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:

Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?
Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?
Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?

Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.

Odgovor:

Na vprašanje o pomenu besede janšizem smo v Jezikovni svetovalnici že odgovorili: Kako razlagamo besedo janšizem.
Beseda pride v slovar na podlagi analize besedil v gradivu in besedilnih korpusih (trenutni pomen za janšizem tako odraža stanje pomena besede pred približno 15 leti). Korpus Gigafida 2.0 kaže naslednje stanje: janšizem.

Sicer odločanje o vključitvi besede v poteka takole, kot smo opisali v prispevku na Zrcalniku: Kako besede pridejo v SSKJ

Več o nastajanju slovarja in načinu dela pa smo povedali tudi v prispevku: »Na kratko: Slovar«.

Aktualnih besed v slovarjih ni veliko, se pa zgodi, da katera od političnih osebnosti pusti v družbi tudi večji pečat in se njegova opaznost odraža tudi v jeziku.
Iztočnica janšizem je v slovarju opisana v pomenu 'politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša' in v tem pomenu ne potrebuje nobenega kvalifikatorja, ker je nevtralna.

Na portalu Fran najdete lahko več podobnih besed:

berlusconizem
blairizem
bušizem
gandijevski
golist
haiderizacija
janševec
janšizem
kučanovec
reaganizem
reaganomika

Slovar naj bi bil prek uslovarjene leksike tudi odraz jezika v družbi. In ker so politiki javne osebnosti, pogosto narekujejo ali oblikujejo pojave, ki jih moramo z jezikom opisati.
Opisi njihovih lastnosti in dejanj pogosto postanejo tudi perifraze, npr. železna lady za Margaret Thatcher, teflonski Tony za Tonyja Blaira, kanadski Kennedy za Justina Trudeauja. Pojav ni nov. Ne nazadnje so bili politiki tudi vladarji, ki so se tudi zapisali v jezik kot osebnosti, ki so oblikovale politična načela svoje dobe, npr. bonapartizem, peronizem ipd.

Kozma Ahačič, Helena Dobrovoljc (februar 2021)

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}