Razmišljati o nečem ali razmišljati nekaj ...?

Moderator

Vprašanje:

Kaj razmišlja moj otrok?
Je naslov knjige pravilen?

Odgovor:

Zanima vas (ne)pravilnost tožilniške oziroma mestniške vezave glagola razmišljati, in sicer v vprašalni povedi, kjer glagol veže vprašalni zaimek kaj v tožilniku oz. mestniku s predlogom o. Poglejmo najprej, kaj o vezljivosti glagola razmišljati pravijo slovarji slovenskega jezika.

Slovenski pravopis 2001 ima v geslu pod iztočnico razmišljati samo zvezo razmišljati o nečem, prav tako SSKJ2, kjer je v predmetu naveden tudi podredni odvisni stavek. Iz SSKJ2 tudi razberemo, da je tožilniška vezava že označena kot starinska:

SSKJ2
razmíšljati -am nedov. (í)
usmerjati dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razmišlja, zakaj se je to zgodilo; razmišljati o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega velikokrat razmišlja / vso noč je razmišljal
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: dolgo je razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči
c) sploh: razmišlja o sreči, ki ga čaka

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov temu pritrjuje, iz sheme je razvidno, da je pri vezavi s kaj mišljen predmetni odvisnik:

razmíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja
kdo/kaj mišljenjsko obravnavati, usmerjati kaj, misliti kaj / o čem

Iz tega je razvidno, da lahko v knjižnem jeziku poved z glagolom razmišljati oblikujemo na dva načina:

Otrok razmišlja o mamini ljubezni.
Otrok razmišlja, da ga ima mama rada.

Glagol razmišljati veže v prvem primeru predmet v mestniku (o mamini ljubezni), v drugem pa predmetni odvisnik. Po predmetu se v teh primerih vprašamo takole:

Otrok razmišlja o mami / mamini ljubezni. – O kom/čem razmišlja otrok?
Otrok razmišlja, da ga ima mama rada. – Kaj razmišlja otrok?

Iz tega je razvidno, da sta obe formulaciji te vprašalne povedi (tako z vprašalnim zaimkom v tožilniku kot v mestniku s predlogom o) ustrezni. Iz naslova knjige, kjer ni konteksta, je namreč nemogoče razbrati, kakšen je odgovor na vprašanje na platnici. Če namreč sprašujemo, kaj nekdo razmišlja o nečem, nas zanima vsebina tega razmišljanja, odgovor pa je stavčni, torej v odvisniku. Če sprašujemo, o čem nekdo razmišlja, pa nas zanima tema in odgovor ni v obliki stavka:

O čem razmišljaš? – O večerji.
Kaj razmišljaš? – Da je čas za večerjo.

O podobni problematiki smo pisali tudi v odgovoru o prehodnosti glagola misliti.

Urška Vranjek Ošlak, Manca Černivec (marec 2021)