×

Začetnica pri stvarnih lastnih imenih z desnim (imenovalnim) prilastkom




  • Vprašanje:

    Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:

    Hotel P/popotnik
    Radio O/ognjišče
    Zavod R/radio Š/študent
    Društvo M/metuljčica
    Društvo R/rdeči noski
    Program D/digitalna Evropa

    V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."

    Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.

    Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?

    [1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.


    Odgovor:

    Ker stvarna lastna imena tvorimo, ko ustanovimo športni klub ali podjetje, odpremo trgovino, galerijo, poimenujejo izdelek, storitev ali kar koli podobnega, so zapisi teh imen različni, nesistemski, nepredvidljivi. Pri ustreznem zapisu izhajamo iz lastnikovega (ustanoviteljevega) zapisa, ki je pogosto tudi uradno registriran in s tem zaščiten.

    Pri rabi stvarnih imen (a ne le stvarnih, podobne probleme imamo tudi pri nekaterih zemljepisnih imenih, npr. slap Savica) ime pogosto spremlja občno samostalniško jedro, ki označuje vrsto poimenovanega in ki je bodisi del imena (Hotel Popotnik, Radio Ognjišče) bodisi spremljevalna razlikovalna sestavina (podjetje Alpina, revija Jana).

    Med občno sestavino (A) in »imenom«, ki poimenovano imenuje/identificira (ime je v značilni poziciji t. i. imenovalnega prilastka) (B) je načeloma pomensko razmerje 'A z imenom B', kar je utemeljitev velike začetnice v sestavini B. Tako ime v poziciji desnega prilastka se imenuje »imenovalni prilastek« in je v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992: 5) pojasnjeno kot:

    Ujemalni ali neujemalni lastnoimenski prilastek tipa gospa Marija, tov. Vrstovšek, Janez Trdina, cigarete Drava, mesto LjubljanaHotel Črna prst, Gostilna Pod skalco.

    V stvarnih imenih je sestavina A najpogosteje del imena in kot taka pisana z veliko začetnico, npr. Radio Študent, Društvo Rdeči noski, toda: Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice – Metuljčica.
    A ni pri vseh tipih stvarnih imen tako. Npr. programi in projekti imajo (podobno kot npr. študijski ali visokošolski programi in usmeritve) samostojna imena, občnoimensko jedro je le njihova spremljevalna sestavina, npr. program eVsebine; projekt GRACE, program Digitalna Evropa.


    Slednje med primeri, ki jih navajate, izstopa tudi zaradi drugih razlogov – npr. različnih prevodov. Spletne strani Evropskega sveta ob novici iz leta 2018 npr. kažejo, da so ime prevajalci prenesli v jezike držav EU v različnih oblikah:

    • angleščina: The EU is setting up a new funding programme, Digital Europe, to be launched in 2021
    • češčina: EU zřizuje nový program financování nazvaný Digitální Evropa
    • hrvaščina: EU uspostavlja novi program financiranja pod nazivom Digitalna Europa koji će 2021
    • poljščina: UE tworzy nowy program „Cyfrowa Europa”, który ruszy w 2021 r.
    • slovaščina: Ú zriaďuje nový program financovania – Digitálna Európa – ktorý sa má spustiť v roku 2021

    Med vsemi prevodi v slovanske jezike je slovenski izstopajoč, saj ime ni zgolj prevedeno, temveč tudi skladenjsko preoblikovano:

    • slovenščina: EU vzpostavlja nov program financiranja – program za digitalno Evropo –, ki naj bi ga začeli izvajati leta 2021

    Prevajalci so se torej odločili, da bodo v slovenščino ime prenesli v drugi obliki, kot je uveljavljena v drugih evropskih jezikih, torej ne kot program Digitalna Evropa, temveč opisno, kot program za digitalno Evropo (zgoraj). Če bi to ime uveljavljali tudi vnaprej, bi najbrž prišlo do spremembe v zapisu začetnice, saj v tem primeru desni prilastek ni skladenjsko samostojen kot imenovalni prilastek, temveč je odvisen od jedra in bi se moralo to opisno ime glasiti Program za digitalno Evropo.

    S kreativnimi prevodi imen lahko povzročimo tudi identifikacijsko zmedo, saj ni jasno, ali je program Digitalna Evropa identičen s programom Program za digitalno Evropo. Posledica tega so različne prakse, npr.:

    • na spletnih straneh STA znanost se pojavlja program Digitalna Evropa (14. 2. 2021);
    • na spletnih straneh Evropskega sveta pa različne variante; poleg zgoraj navedene tudi: Digitalna Evropa;
    • na spletnih straneh gov.si pa takole: Evropska komisija je 25. julija 2019 pričela z javnim posvetovanje o predlaganem Programu za digitalno Evropo za obdobje 2021-2027 kot del sooblikovanja Digitalne Evrope, kar povzroča tudi nekaj zmede pri identifikaciji programov.

    Helena Dobrovoljc (marec 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.