×

Pisanje leposlovja v pretekliku




  • Vprašanje:

    Pri pisanju daljšega leposlovnega dela sem v dilemi, kdaj pisati v pretekliku in kdaj v sedanjiku. Doslej sem vse pisala v pretekliku, kar se mi zdi primerno, težava pa nastane, ko želim opisati neko splošno dejstvo in v istem (ali naslednjem) stavku uporabiti preteklik, ki ga sicer uporabljam v celem besedilu.
    Na primer:

    1. primer: K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.
    2. primer: K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

    Prosila bi tudi še za kakšen primer, ko je primerno vplesti sedanjik v literarno delo, ki je sicer v celoti napisano v pretekliku.


    Odgovor:

    Odločitev za glagolski čas je v vaših primerih odvisna od tega, kaj želite povedati, sicer pa gre za avtorsko in slogovno odločitev:

    Primer 1:
    K sreči sem znala dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

    Če boste napisali kot v prvem primeru, potem z današnje perspektive opisujete svoje pisanje v preteklosti.

    Primer 2:
    K sreči znam dobro z besedami. Stavke sem nizala ravno prav strokovno, a dovolj sproščeno, da je prejemnik lahko dobil vtis zanimive in za razgovor primerne osebe.

    Če opišete tako, kot je v drugem primeru, potem je ugotovitev o vaši nadarjenosti za pisanje zelo aktualna, trenutna, lastnost pa bolj univerzalna ugotovitev, neodvisna od tega, kaj ubesedujete v drugi povedi, ko opisujete svojo dejavnost.

    Če sredi pripovedi v pretekliku začnemo uporabljati sedanjik, da bi dosegli stopnjevanje napetosti, govorimo o »dramatičnem sedanjiku«.

    Sicer pa Toporišič (2000: 390) navaja, da se sedanjik uporablja za splošno veljavnost dogajanja in stanja (to bi bil drugi navedeni primer zgoraj) ali za »tok zavesti« (npr. Ulikses kot zgled, ki ga navaja Toporišič). V odvisnikih pa sedanjik izraža zadobnost glede na dejanje nadrednega stavka.

    Alenka Jelovšek, Helena Dobrovoljc (marec 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.