×

Preglas pri deležniku na -č




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na - in ne na -, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicatikličoč in ne kličeč, pisatipišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico - (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z - ali -?
    Zakaj ima glagol klicati deležnik na kličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?


    Odgovor:

    Najboljši odgovor najdemo v Slovenski slovnici, ki jo je v letih 1976--2004 večkrat izdal Jože Toporišič. Njegove ugotovitve lahko kar prepišemo. V izdaji iz leta 2004 so sedanjiške oblike obširneje razložene na straneh 362--364.

    Deležnik (in deležje) na je sedanjiška glagolska oblika. Razliko med sedanjiškimi in nedoločniškimi oblikami lahko najbolje razberemo iz glagolskega nedoločnika bra-ti, ki ima sedanjik ber-em: kar je tu pred vezajem, je nedoločniška oz. sedanjiška podstava. Deležnika na -l ali na -n na primer sta nedoločniški obliki (bral itd., bran itd.), velelnik in deležnik na pa sedanjiški (beri itd., beroč itd.).

    Slovenske glagole glede na končaje sedanjiških oblik razvrščamo v pet skupin, v katerih so tule dodani samo deležniki na :

    1. glagoli na -am: del-am -- del-ajoč
    2. na -im: krož-im -- krož-
    3. na -jem: pi-jem -- pi-joč
    4. na -em: tres-em -- tres- (sem, ne morda v 3. skupino, spadajo tudi glagoli tipa koljem in žanjem, saj je njun velelnik kolji in žanji)
    5. na -m: je-m -- je-doč

    Pri glagolih iz 4. skupine prihaja do premene korena na način peč-em -- pek-oč; tako je še v glagolskih oblikah rečem -- rekoč, tečem -- tekoč, posebnost tipa hočem -- hoteč (ne na -oč) pa so vsi glagoli, katerih koren se končuje na p, b in v: hropeč, sopeč, dolbeč, sloveč, bodeč. Ti končaji torej niso premenjeni.

    Vedno je lahko v pomoč Toporišičevo opozorilo: Ker delamo deležnik na iz sedanjiške podstave, so pravilne oblike plešoč (iz pleš-em), pišoč (iz piš-em), vežoč (iz vež-em), vendar pa tudi nesoč (iz nes-em). Glagol nosim spada v 2. skupino: pri njem v deležniku noseč ne prihaja do premene (če bi, bi imeli deležnik nošeč); v deležniku nošen, ki je tvorjen iz nedoločniške osnove nositi, pa je premena vidna (takole: nosi-ti > nosi- + -en > noš-en).

    Nedoločnikom iz vprašanja je dobro najprej pripisati sedanjik, potem pa se da z zgornjo preglednico ali po podobnosti zelo preprosto najti ustrezno obliko deležnika na :

    • klicati -- kličem -- kličoč (torej ne kličeč in tudi ne klicoč, 4. skupina)
      pisati -- pišem -- pišoč (4. skupina)
      kričati -- kričim -- kričeč (2. skupina)
      molčati -- molčim -- molčeč (2. skupina)
      naricati -- naricam -- naricajoč (1. skupina)

    Peter Weiss (maj 2021)


    Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.