Preglas pri deležniku na -č

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, zakaj se deležniki na -č nekaterih glagolov končajo na -eč in ne na -oč, čeprav glasovi c, č, ž, š, j običajno preglasijo končnice (npr. klicati – kličoč in ne kličeč, pisati – pišoč itd.) Zakaj ima pri drugih glagolih deležnik na -č končnico -eč (npr. kričati – kričeč, molčati – molčeč itd.)? Gre pri slednjih za preglas ali kakšno drugo pravilo? In ali torej obstaja neko splošno pravilo za tvorjenje deležnikov na -č z -eč ali -oč?
Zakaj ima glagol klicati deležnik na -č kličoč in ne klicajoč kot npr. glagol naricati – naricajoč?

Odgovor:

Najboljši odgovor najdemo v Slovenski slovnici, ki jo je v letih 1976--2004 večkrat izdal Jože Toporišič. Njegove ugotovitve lahko kar prepišemo. V izdaji iz leta 2004 so sedanjiške oblike obširneje razložene na straneh 362--364.

Deležnik (in deležje) na -č je sedanjiška glagolska oblika. Razliko med sedanjiškimi in nedoločniškimi oblikami lahko najbolje razberemo iz glagolskega nedoločnika bra-ti, ki ima sedanjik ber-em: kar je tu pred vezajem, je nedoločniška oz. sedanjiška podstava. Deležnika na -l ali na -n na primer sta nedoločniški obliki (bral itd., bran itd.), velelnik in deležnik na -č pa sedanjiški (beri itd., beroč itd.).

Slovenske glagole glede na končaje sedanjiških oblik razvrščamo v pet skupin, v katerih so tule dodani samo deležniki na -č:

1. glagoli na -am: del-am -- del-ajoč
2. na -im: krož-im -- krož-eč
3. na -jem: pi-jem -- pi-joč
4. na -em: tres-em -- tres-oč (sem, ne morda v 3. skupino, spadajo tudi glagoli tipa koljem in žanjem, saj je njun velelnik kolji in žanji)
5. na -m: je-m -- je-doč

Pri glagolih iz 4. skupine prihaja do premene korena na način peč-em -- pek-oč; tako je še v glagolskih oblikah rečem -- rekoč, tečem -- tekoč, posebnost tipa hočem -- hoteč (ne na -oč) pa so vsi glagoli, katerih koren se končuje na p, b in v: hropeč, sopeč, dolbeč, sloveč, bodeč. Ti končaji torej niso premenjeni.

Vedno je lahko v pomoč Toporišičevo opozorilo: Ker delamo deležnik na -č iz sedanjiške podstave, so pravilne oblike plešoč (iz pleš-em), pišoč (iz piš-em), vežoč (iz vež-em), vendar pa tudi nesoč (iz nes-em). Glagol nosim spada v 2. skupino: pri njem v deležniku noseč ne prihaja do premene (če bi, bi imeli deležnik nošeč); v deležniku nošen, ki je tvorjen iz nedoločniške osnove nositi, pa je premena vidna (takole: nosi-ti > nosi- + -en > noš-en).

Nedoločnikom iz vprašanja je dobro najprej pripisati sedanjik, potem pa se da z zgornjo preglednico ali po podobnosti zelo preprosto najti ustrezno obliko deležnika na -č:

• klicati -- kličem -- kličoč (torej ne kličeč in tudi ne klicoč, 4. skupina)
  pisati -- pišem -- pišoč (4. skupina)
  kričati -- kričim -- kričeč (2. skupina)
  molčati -- molčim -- molčeč (2. skupina)
  naricati -- naricam -- naricajoč (1. skupina)

Peter Weiss (maj 2021)

---

_{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.}