×

Pridevnik »postrežni«




  • Vprašanje:

    Mene zanima, ali je raba besede postrežno, ki jo trgovci uporabljajo za nepakirana, torej postrežena živila, pravilna.


    Odgovor:

    V slovarjih knjižnega jezika poznamo glagol postreči (sed. postrežem) v pomenu 'prinesti hrano, pijačo navadno gostu' ..., iz glagola je izpeljan tudi deležnik stanja na -n, ki izraža lastnost tistega, ki ga glagolsko dejanje prizadeva: biti dobro postrežen; tu smo navadno lepo postreženi (SSKJ). Uporablja se predikativno, v položaju povedkovega določila. Sodobna raba, v GF 2, pa kaže, da se pojavlja tudi v položajih oz. zvezah, ki v novejših slovarjih še niso upoštevane, tj. v prilastkovni vlogi: V Italiji se lahko vedno zaneseš, da bo postrežena kava pitna.

    Pri iskanju ustreznih izglagolskih oblik si pomagamo s SP 2001, v katerem se v zaglavju glagola streči poučimo o vseh oblikah glagola (oblike postreči sledijo glagolu streči):
    iz sedanjiške osnove
    sedanjik: postrežem
    velelnik: postrézi -te/-íte
    deležje na -č: postrežóč
    (tudi deležnik na -č: postrežóč -a -e)

    iz nedoločniške osnove
    deležnik na -l: postrégel -gla
    namenilnik: postréč
    deležnik stanja na -n: postréžen -a
    glagolnik: postréženje


    Vaše vprašanje pa se ne nanaša na deležniško (postrežen), temveč pridevniško obliko, ki se uporablja v pomenu 'živilo, ki ni zapakirano' –, in sicer v samostalniških zvezah kot postrežno živilo v vlogi ujemalnega pridevniškega prilastka. Gre za vrstni pridevnik, ki označuje v sodobnih trgovinah celoto vseh izdelkov, ki jih dobimo »po naročilu« oz. želji (prek pulta).

    Slovar slovenskega knjižnega jezika (npr. SSKJ2) navaja dve pisni možnosti v pomenu 'namenjen za postrežbo' – postrežni in postrezni, vendar navaja le primere, pri katerih se pridevnik pojavlja ob t. i. sredstvu, npr.: postrežna miza IN natakar je na postreznem pladnju ponujal pijačo, krožnike je odložila na postrezno mizo.
    V teh primerih ima pridevnik postrezen/postrežen sopomenko servirni (servirna mizica, servirni pladenj). SP 2001 tu dopušča le obliko z z: postrezna mizica.

    V nobenem od slovarjev pa ne najdemo primerov, ki so se očitno pojavili v zadnjem času in pri katerih se (najverjetneje po analogiji s samopostrežni) uveljavlja oblika postrežni. Pridevnik uporabljamo v pomenu, ki zanima vas – kot ki ga nekdo postreže, npr. postrežne hrenovke, postrežni način prodaje, postrežno meso, npr. Objavljen je odpoklic postrežnega mletega mesa iz dveh trgovin.

    V rabi se danes pojavlja tudi pomen, ki ni namenjen samopostrežbi, npr.:

    • postrežni del restavracije
      Poslanci za kosilo v samopostrežnem delu restavracije odštejejo 4,00 evre, v postrežnem pa 6,00 evrov.

    • postrežni pult
      Nato pa sem, leta pozneje, naletela nanjo, ko je delala za postrežnim pultom veleblagovnice.

    Helena Dobrovoljc (junij 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.