×

Prislov v povedkovem določilu




  • Vprašanje:

    Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru

    Lepo je, da se me spominjaš.

    Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.

    Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)

    Kaj pa:
    Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.)
    Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)


    Odgovor:

    Uvrščanje besed v besedne vrste je odvisno od meril, ki si jih pri določanju postavimo. Več o različnih teorijah besednih vrst si lahko preberete v odgovoru o besednovrstni uvrstitvi besede »natanko«. Poenostavljeno lahko rečemo, da sta v slovenskem jezikoslovju prisotni dve delitvi besednih vrst. Prva temelji na oblikovno-pomenskih kriterijih (kako besedo pregibamo, kako je tvorjena osnova, kakšen je slovarski/leksikalni pomen besede, glede na pomen ločimo polnopomenske in nepolnopomenske besedne vrste). Druga delitev pa temelji na skladenjskem merilu, kar pomeni, da so merilo skladenjske oz. stavčnočlenske vloge – katero vlogo ima beseda v stavku.

    V povedi Lepo je, da se me spominjaš bi besedo lepo po oblikoslovno-pomenski delitvi res uvrstili med prislove, kar kaže tudi končniški naglas, kot pravilno ugotavljate sami. Lepo je načinovni prislov iz pridevnika in ima enako obliko kot pridevnik srednjega spola v imenovalniku (pomembno, dobro, hladno). Prislove iz pridevnikov je mogoče tudi stopnjevati, stopnjujemo jih lahko na dva načina: (1) z obrazili ((naj)pomembnej(š)e, (naj)bolj(š)e, (naj)hladnej(š)e) ali (2) opisno (tuje, bolj tuje, najbolj tuje).

    Ob tem pa se sprašujete, ali se ugotovitev sklada s skladenjsko vlogo, ki jo beseda lepo opravlja v stavku. Glede na skladenjsko delitev (ki jo je uveljavil Jože Toporišič) je beseda lepo povedkovnik, torej beseda, ki se pojavlja v povedkovem določilu ob nepolnopomenskem glagolu biti (Lepo je). Da v zgledih, kot je Lepo je, da se me spominjaš, ne gre za prislov, Toporišič pojasni s potencialnim izpustom kazalnega zaimka: To, da se me spominjaš, je lepo.

    Različne delitve besednih vrst pa so prisotne tudi v slovarskih priročnikih, kar je povezano s časom nastanka priročnikov in opiranjem na različne teorije.

    Te besede, ki nastopajo v povedkovem določilu in se glede na naglas in način stopnjevanja prekrivajo s prislovi, so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika prikazane kot podiztočnice pridevnikov, iz katerih so izpeljane. Na posebno skladenjsko vlogo (ob nepolnopomenskem glagolu) pa je opozorjeno z oznako v povedni rabi, kar kaže, da gre za posebno jezikovno rabo oz. posebno rabo prislova:

    pomémbno

    1. prislov od pomemben: pomembno se držati; pomembno preseči povprečje
    2. v povedni rabi izraža primernost, koristnost česa: pomembno je, da pridejo vsi / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati

    Slovenski pravopis 2001 izhaja iz skladenjske delitve besednih vrst in prinaša dve iztočnici besede pomembno (kot prislov, ki stoji ob polnopomenskih glagolih, in kot povedkovnik, ki stoji ob nepolnopomenskih glagolih):

    pomémbno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́/ẹ̑; ẹ́/ẹ̑) pomembno se držati; pomembno preseči povprečje

    pomémbno povdk. (ẹ́/ẹ̑) pomembno je, da vsi sodelujejo

    Zadnji del vašega vprašanja je najbrž povezan s tem, ali lahko besedo pomembno v položaju pred nepolnopomenskim glagolom stopnjujemo prislovno (in tako izbiramo med enakovrednimi oblikama pomembneje in pomembnejše) ali moramo stopnjevati pridevniško (le oblika pomembnejše).

    Janez Gradišnik v priročniku Naš jezik piše, da pridevniških primernikov ne smemo zapisati na prislovni način in dodaja, da to »dela velik del pišočih že tam iz 60. let in napačna raba se kljub opozorilom kvečjemu še širi, namesto da bi upadala.« Bralcu ponudi tudi pomagalo: »Če je ob primerniku pomožni glagol biti (je, so, bo), gre za pridevnik in ga je treba stopnjevati pridevniško.«

    Med zgledi najdemo poved To je še toliko pomembneje, če vemo … in pripis, da je »očitno, da gre tu za pridevniški primernik: Kakšno je to? Pomembnejše«.

    Kljub tovrstnim opozorilom pa sta danes v rabi ob nepolnopomenskem glagolu biti prisotni tako pridevniška oblika (pomembnejše), ki je hkrati tudi prislovna, kot tudi le prislovna oblika (pomembneje), ki je celo pogostejša od pridevniške. Pišoči torej, četudi gre za nepolnopomenski glagol, rabe prislovnih primernikov ne odklanjajo kot nepravilne.

    Manca Černivec (julij 2021)



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.